DOBRODOŠLI V SLOVENISTANU.

Dragi obiskovalci, dragi turisti, dragi naključni popotniki, dobrodošli v čudoviti deželi na sončni strani Alp. Popeljali vas bomo na nepozabno avanturo po državi, ki ima najslabše ceste v Evropi a istočasno najdražje vinjete v Evropi. Dobrodošli v državi v kateri so mnogi otroci lačni. Njihovi starši namreč nimajo denarja, da bi jim omogočili malico in toplo kosilo, kaj šele, da bi jim kupili jakno za mrzle zimske dni. Dobrodošli v državi v kateri vsak dan ugasne vsaj eno, svoje čase stabilno in uspešno podjetje. Na cesti pa se naenkrat znajde več sto ljudi. Da ne omenjam upokojencev, ki s svojimi mizerno nizkimi pokojninami bolj životarijo kot zares živijo. Dobrodošli v državi v kateri se še vedno ne ve kdo je zmagovalec druge svetovne vojne. Delimo se na leve in desne. Rdeče in bele. Naše in vaše. Ljudje na raznih forumih, varno skriti za anonimnostjo virtualnega sveta pljuvajo po svojih smrtnih sovražnikih. Medtem, ko so ostale evropske države razčistile svoj odnos do zgodovine, vključno z nacistično Nemčijo, nas ta proces očiščenja in katarze še čaka. Dobrodošli v državi v kateri službe ne dobiš na podlagi izobrazbe, znanja in sposobnosti, pač pa na podlagi tega ali poznaš prave ljudi na pravih položajih. Pomaga tudi, če imaš “pravi” priimek. Vas preseneča, da vse več mladih, sposobnih nadarjenih Slovencev in Slovenk beži v tujino? Mene preseneča kvečjemu to, da takih, ki se odločijo za odhod v tujino ni še več. Kajti v okolju, v državi, ki jo vodijo visoko kvalificirani goljufi s kupljeno ali ponarejeno diplomo je pač težko živet. Navsezadnje je tudi klima, počutje med ljudmi temu primerna. Ljudje so apatični, otopeli, vdani v usodo. Hvalabogu, da obstaja cela paleta substanc – od alkohola, do mehkih in trdih drog, ter pomirjeval in antidepresivov, ki nam pomagajo, da se nam po domače povedano ne utrga. No, nekaterim se. Število Slovencev, ki letno naredijo samomor se giblje okrog številke 500. Vse to, dragi moji, drage moje je realnost deželice na sončni strani Alp. Realnost tiste dežele, za katero so pred 20 leti govorili, da bo druga Švica. Od Švice nam je ostal le še švic. In cmok v grlu. Pa solze v očeh. Pa kljub temu je sporočilo tega mojega bloga nekje čisto drugje.

Tisti, ki redno ali vsaj občasno spremljate naše informativne oddaje, berete naše časopise, sledite novicam na raznih portalih ste najbrž že davno ugotovili, da se je pojavila neka fama, da je le slaba novica vredna pozornosti in objave. Za kar krivim novinarje oziroma uredniško politiko naših medijskih hiš. Če bi nek tujec, ki pri nas živi dovolj dolgo, da razume slovensko gledal Dnevnik na nacionalki, Svet na kanalu A, 24 ur na pop tv ali oddajo Danes na planet tv bi zlahka dobil občutek, da se v tej državi nikoli ne zgodi nič lepega, pozitivnega, prijaznega. Pa je res tako? Daleč od tega. Verjemite, krasne stvari se dogajajo v deželici pod Alpami. Ljubezni, nekatere kratke a sladke, druge, ki trajajo dlje čase. Prijateljstva. Poletni večeri ob Ljubljanici v dobri družbi. Izleti in pikniki v naravo. Drobne pozornosti simpatičnih neznancev. Vsakodnevne borbe in zmage ljudi, ki se borijo s psihičnimi, čustvenimi, osebnimi, finančnimi težavami. Sonce na nebu in pivo v hladilniku. Medsebojna solidarnost in pripravljenost pomagat. Vse te male, drobne stvari, ki ohranjajo upanje in, ki optimizmu ne dovolijo, da bi umrl. Zgodbe, ki jih piše življenje. A te zgodbe za naše televizijske kamere žal niso dovolj zanimive. Dovolj senzacionalistične. Dovolj šokantne.

Lubi Slovenci – tako bi rekel Primož Trubar, če bi bil še živ…radi se imejte. Sebe in druge. 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s