KAJ NAREDI ALKOHOL IZ ČLOVEKA? OPICO!

Image

 

 

Zbudim se, strmim v strop in razmišljam. Kje sem? Kateri dan je? Koliko je ura? Pobrskam kje je mobitel. Aha …sobota je, ura je pol sedmih zjutraj. Ležim v svoji sobi, v svoji postelji. V sobi je zatohlo, smrdi po kislem. Vstanem. Zavrti se mi v glavi, glavobol je neznosen. Sedem na rob postelje in razmišljam. Sem spet pil včeraj? Očitno. Sem pivo spet mešal z žganimi pijačami? Očitno sem, budalo jedna blesava. Nikoli me ne izuči. Vedno pretiravam. Nimam meje. Ko pijem, grem do konca. Dokler organizem prenese. Posledice naslednji dan so strahotne. Ni najhujše prebolevanje mačka. Hujša je izguba kratkoročnega spomina. Čisti black out. Enostavno se ne spomnim tega kaj se je dogajalo med eno in peto uro zjutraj recimo. Kje sem bil, s kom sem se pogovarjal, kaj sem počel. Vidite tragiko tega početja? Morda sem prejšnji večer doživel seks stoletja s Pamelo Anderson, pa se naslednje jutro jaz tega preprosto ne bom spomnil. No, bodimo iskreni. Če spiješ 15 steklenic piva in to poplahneš s pol litra žganja, si primeren in pripravljen za seks ravno toliko kot je nek Afričan iz Zimbabveja, ki nikoli ni videl snega in smuči pripravljen odpeljat smuk v St. Moritzu. Slaba, slaba. Tudi tvoj zadah iz ust v takem primeru ni najbolj svež, tvoj kolega med nogama pa tudi ne najbolj pripravljen na akcijo. Preverim, če sem kaj izgubil. Denarnica je v predalu, dokumenti so na mestu. Ključi so na mizi, mobitel je na nočni omarici. Dobro. Vsaj nekaj. Če sem se že osramotil, vsaj izgubil nisem ničesar in nisem zapil vsega denarja. Agresiven pa, ne verbalno, ne fizično nikoli nisem pod vplivom alkohola. Kakšna krasna tolažba, pizda! Je pa moj način pitja zanimiv. Nekateri pijejo vsak dan. Drugi pijejo ob vikendih. Tretji izključno na piknikih, rojstnodnevnih zabavah, žurih. Jaz pijem takrat, ko imam vsega preprosto poln kurac. Ko sem tako živčen, nervozen, napet, tako jezen nase in na cel svet, da se tega ne da več kontrolirat. Brez alkohola brez težav zdržim mesec dni. Včasih celo dva. Ampak, ko pride moj dan je pa divje. In ne, nisem eden tistih, ki natakarice ščipajo za rit, lulajo mimo školjke, razbijajo pepelnike ter kozarce, vpijejo in kalijo nočni red in mir, ter na poti domov ruvajo prometne znake. Nisem tak. Kolegi pravijo, da celo takrat, ko sem mrtvo pijan ostanem na nek način gentelman. Vau, kompliment. Toda ali je zato problematičnost mojega početja kaj manjša? Nikakor. Na nek način s pomočjo alkohola “rešujem” svoje čustvene napake in stiske. Napaka. Huda napaka! Najslabša stvar, ki jo lahko narediš je to, da greš pit, ko si žalosten, jezen, depresiven. To je čisto samomorilsko, avtodestruktivno početje. Pa saj sem nagnjen k avtodestruktivnosti. Nagnjen k nevarnemu, tveganemu načinu življenja. Moja psihologinja bi mi rekla, da tak način življenja živimo ljudje, ki se nimamo dovolj radi, ki se ne spoštujemo dovolj, ki v otroštvu nismo bili dovolj ljubezni. Ljubezni? Ne me jebat! Kdo pa naj bi mene v mojem otroštvu imel rad? Me objel? Mi rekel, da bo vse v redu? Moja mati, ki je sploh ne poznam? Fotr, ki me je namlatil, ko je bilo pa tudi takrat, ko ni bilo potrebno? Mačeha? Pri nas doma pač ni bilo nežnosti, topline, razumevanja. To mi je bilo jasno veliko let prej, preden mi je to psihologinja povedala. In potem bežiš. V svet omame. Da bi sprostil napetost. Da bi ublažil bolečino. Toda bolečina počaka. In se vrne naslednji dan. Še bolj ostra, še močnejša. Pizda ji materna!

Obstajajo ljudje, ki znajo piti po pameti. Taki, ki nikoli ne vozijo pod vplivom alkohola. Taki, ki spijejo tri pirčke in so cel večer lepo zgovorni in sproščeni. In obstajamo taki, ki tega ne znamo. In za nas je edina rešitev, da se alkohola ne dotaknemo. Nikoli več. Tako pač to je. Pa nije žvaka za seljaka, jel? V tej državi živi okrog 200 tisoč alkoholikov. Tako pravi uradna statistika. Neuradno jih je, to si upam trditi še več. Večina od teh ljudi se ne spomni kdaj so se nazadnje zbudili trezni. Ne razmišljajo, da bi šli na zdravljenje. Ker se sploh ne zavedajo, da imajo problem. Hud problem. Obrambni mehanizmi pri alkoholih so izjemno močni. Zanikanje je najmočnejši od njih. Večina od teh ljudi bo najbrž umrla zaradi ciroze jeter, raka na želodcu ali česa podobnega. Si predstavljate kako se počuti partnerka/žena alkoholika? Kako se počutijo njegovi otroci? Ko ti zato, da bi doživel pekel ni treba iti na oni svet, pač pa ga doživljaš že tu, na Zemlji.

Menda vedno več mladih v Sloveniji pije. Tu je govora predvsem o tveganem pitju. Glede na katastrofalno situacijo v državi me to sploh ne preseneča. Ampak dragi moji mladi prijatelji. Prosim vas, pazite nase. Pazite na to kaj delate. Ne bom vas obsojal, ne bom vas kritiziral, ne bom vam nabijal občutkov krivde. Nimam te pravice, nimam tega namena. Ampak, prosim vas …pazite nase! Resno. Vem, na začetku je neverjetno nedolžno. Bit pijan vsak petek zvečer, kaj pa je to takega. Vsi to delajo. Ja, res je. Ampak naj vam ne pride v navado. Iz navade se rodi zasvojenost.

Hvala.

Advertisements

4 thoughts on “KAJ NAREDI ALKOHOL IZ ČLOVEKA? OPICO!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s