V VAJINI ZVEZI NI VEČ STRASTI? SEKS NI VEČ TAKO DIVJI KOT VČASIH? IMAMO REŠITEV. ZA 119.99 EUR/MESEC.

images (21)

Evo, gospe in gospodje, gospodiči in gospodične …po dobrih dveh tednih ustvarjalnega posta, mrka, izginotja, kakorkoli temu rečemo se vračam v blogersko druščino. Zadnja dva tedna sem bil res tak …čuden, zatežen. Vse me je motilo in vsi so mi šli na živce. Še najbolj pa sem šel na živce sam sebi. Dovolj dobro se poznam, da vem, da je v takih situacijah bolje, da se umaknem v ‘brlog’ in si kot se za volka samotarja spodobi zaližem rane ter se vrnem na svetlobo, ko bom spet pravi.

O čem bo tekla beseda v današnjem zapisu? Lahko bi kako vrstico ali dve namenil temu kar se dogaja na slovenskem političnem parketu. O našem notranjem ministru, ki je sposoben preživet še 50 interpelacij in še 100 let kupovat letalske karte po močno znižanih cenah. Morda bi lahko napisal kaj o tem, da gospod Masleša ‘poglavar’ vrhovnega sodišča trdi, da jim bo do poletja zmanjkalo denarja za normalno ‘obratovanje’. Lahko bi napisal kaj o mladinskem pisatelju Vitanu Malu. Človeku, ki je mladinski v pravem pomenu besede. Rad ima mladino, mlade fantke. Na sodišču je izjavil, da bo odslej priden. Verjamem, da bo priden. Jaz pa začnem študirat na Harvardu drug teden. Verjamete? 🙂 Pa ne bom. Vse te teme so moji kolegi blogerji v preteklih dneh kvalitetno obdelali in ustvarili precej odličnih zapisov. Mimogrede …pred časom sem zasledil podatek, da slovenska blogerska scena počasi umira. Po zaslugi družbenih omrežij. Sam se s tem nikakor ne strinjam. Zdi se mi, da slovenska blogerska scena še nikoli ni bila močnejša kot je ravno zdaj. Morda število blogerjev res upada toda tisti, ki so ostali na sceni so – mnogi med njimi boljši od marsikaterega novinarja, ki piše po diktatu urednika.

Skratka …preidimo k bistvu današnje zgodbe. Bila je sreda. Torej tri dni nazaj. Redna kontrola pri zobozdravniku. V čakalnici sva bila začuda le dva. Jaz in moški, ki sem ga sicer prijazno pozdravil nato pa mu nisem posvečal pretirane pozornosti. Nakar mu zazvoni mobilni telefon. Vsebino pogovora – vsaj tisto kar je on povedal sem, hočeš – nočeš slišal. V slušalko je svojemu sogovorniku zatrjeval, da, če je res hudo se lahko dobita na terapiji že jutri. Ob štirih popoldne. Zastrigel sem z ušesi. Terapija? Torej nasproti mene sedi psiholog? Rad imam folk, ki je študiral na filofaksu. Dobri sogovorniki so. Razen, če naletim na osebka, ki spada v določen odstotek nadutih, samovšečnih snobov. Z njimi debato zaključim enako hitro kot sem jo začel. Kar naenkrat mi je tip postal zanimiv.

‘ Se opravičujem, ker me firbec matra, slučajno ujel del pogovora …vi ste psiholog?’

‘ No, ja …ne čisto psiholog. Transakcijski analitik sem, ne vem, če vam je to kaj poznano …’

‘ Poznano mi je. Moja bivša terapevtka je transakcijski analitik. Študirali ste v Zagrebu ne?’

On pokima. Nato je debata stekla. Prav simpatično sva klepetala. Preden je medicinska sestra zaklicala moje ime sem uspel izvedet, da se je nekaj časa ukvarjal z družinsko in zakonsko terapijo, zadnje čase pa se osredotoča na moške, ki imajo težave v zvezi. Take, ki bi radi rešili kar se v odnosu s partnerko rešiti še da. In, ko sem ga povprašal po tem kako mu gre posel, kako zaračunava svoje storitve in kaj ponavadi svetuje moškim mi pove, da mu gre dobro. Da je cena 45 minutnega pogovora 60 evrov in, da mu strank ne manjka. To, da mu finančno ne gre slabo, mi je bilo jasno še preden mi je to potrdil. Ko sem s pogledom na hitro ošvrknil njegovo ročno uro, ki je vredna vsaj 250 evrov in, ko sem pogledal njegove čevlje, ki niso bili kaj dosti cenejši mi je bilo jasno, da se ne pogovarjam s človekom, ki se komaj prebija iz meseca v mesec. Možakar pove, da Slovenci sploh nismo tako zavrti, zaprti vase in nedostopni kot se morda zdi. Pravi, da moškim, ki čutijo, da izgubljajo svojo ljubezen ponavadi svetuje naj bodo bolj obzirni, bolj nežni, pozorni. Naj jo kdaj nežno zmasirajo, povabijo na romantično večerjo. Take stvari pač. Dečko je torej neke vrste sodobni kupid. In, če moški pride k njemu na terapijo dvakrat na mesec za to odšteje 119.99 evrov. Ok, zaokrožimo na 120!

Frajer! Boli njega kurac! Tip veselo kasira in si misli svoje. On za 120 evrov na mesec moškemu pove to kar bi vsak moški moral vedeti sam. Ali pač ne? Kaj je torej naslednja stopnja? Terapevt, ki bo moške učil kako ženski kvalitetno polizat muco? Terapevt, ki bo moške učil pravilne uporabe kondoma? Oh ti sodobni guruji! Brez njih bi bili popolnoma izgubljeni v tem norem, divjem svetu. Čeprav …moram biti iskren in ob tem nekaj priznat. Ko takole od strani opazujem zakon mojih dveh staršev, sobivanje dveh ljudi, ki živita skupaj iz navade, le zato, da nista sama pa še finančno je lažje, ne pa zato, ker bi se imela iskreno rada mi vse skupaj postane bolj jasno. V vseh teh letih pri svojih starših nikoli nisem opazil niti kančka nežnosti, topline, razumevanja. Čeprav imam odličen spomin, se ne spomnim, da bi moj oče moji mami kdaj kaj kupil. Za rojstni dan, za materinski dan ali pa kar tako. Ništa. Nula. Da bi jo kdaj objel. Tega filma pri nas doma pač nismo gledali. In, ko sem očetu ob neki priložnosti omenil moje pomisleke glede tega je bil njegov odgovor : ‘To ni tvoja stvar.’ Konec debate.

Da se razumemo …od svojega očeta – človeka, ki jih bo letos dopolnil okroglih 60, človeka, ki mu – to je treba povedati, življenje ni prizanašalo, nikakor ne pričakujem, da bo patetično – osladen in igral nekega romantika ampak …vsaj mal fotr! Vsaj kakšno malenkost, jebemti! Mati pa seveda tiho trpi. In ko zjutraj vstane misli, da nisem opazil, da je jokala.

Nasploh se mi zdi, da je romantika totalno precenjena. Hecni so mi moški, ki skočijo v zrak vsakič, ko njihova draga kihne. Ženske ne potrebujejo moškega, ki bo pred njimi klečal na kolenih, izpolnil čisto vsako njihovo željo in se počasi a zanesljivo spreminjal v copato. S tem ženski pravzaprav ne delajo usluge, pač pa škodo. Niti ne potrebujejo tipa, ki bo že šestič gledal z njimi Titanik in igral podajalca papirnatih robčkov, naslednji večer pa tisti film v katerem lepi Ryan Gosling vesla po jezeru polnem rac. Kako je že naslov tistega filma? Notebook? Nekaj takega.

Ženske potrebujejo moškega, ki bo namesto tega, da v cvetličarni zapravi 100 evrov za razkošen šopek skočil k sosedu in mu ukradel dve narcisi. Ali pa tri marjetice na travniku, če že s sosedom ni v najboljših odnosih. Originalnost je tista, ki šteje. Dosti bolj kot prežvečene, sluzaste holivudske finte. Ženske ne potrebujejo moškega, ki bo vsakič znova pohvalil njen malce temnejši odtenek las, bo pa pohvalil okusno kosilo za katerega se je res potrudila. Ženske niti ne potrebujejo moškega, ki bo znal recitirati verze iz Romea in Julije, bo pa napisal svojo pesem. Sam. Z navadnim kemičnim svinčnikom na list papirja. Morda se ta pesem ne bo uvrstila v antologijo slovenske proze toda napisana bo od srca. In, dragi fantje …ni treba vsak večer buljit v tv. Ali svoj laptop. Prebudite zver v sebi. Položite svojo punco na kuhinjski pult in jo ližite. Ližite jo s tako strastjo kot ste to počeli, ko ste prvič lizali svoj najljubši sladoled.

Če vam uspe vsaj delček tega …ste prihranili 120 evrov na mesec.

 

 

 

 

 

 

Advertisements

One thought on “V VAJINI ZVEZI NI VEČ STRASTI? SEKS NI VEČ TAKO DIVJI KOT VČASIH? IMAMO REŠITEV. ZA 119.99 EUR/MESEC.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s