LE PRAVI KRIMINALEC LAHKO IGRA KRIMINALCA (1.del)

Image

Ponedeljek, 2. april. Stockholm, Švedska

Zbudilo ga je toplo spomladansko sonce, ki je čez rolete pronicalo skozi okno ogromne spalnice v kateri se je nahajala še bolj ogromna francoska postelja. Pogledal je žensko, ki je spala zraven njega in se zadovoljno nasmehnil. V spanju je bila še lepša kot sicer. Lepo oblikovane ličnice, vranje črni dolgi lasje, smaragdno zelene oči, čudovito polne prsi, napeta, ne prevelika ritka in dolge, dooolge gladke noge. Mia Jovanović. Mnogi so jo hoteli, redki so jo imeli. Njeni kriteriji pri izboru potencialnih jebačev so bili ekstremno visoki. Všeč so ji bili visoki, temni, mišičasti, obdarjeni moški. Taki z ostrimi potezami na obrazu. Pravi moški v najboljšem pomenu te besede. Inteligentni. Razgledani. Svetovljanski. Če tip, medtem, ko je z njo sedel v lokalu ni bil sposoben zrajcat njenih možganov in jo spraviti v smeh, pač nikoli ni videl vsebine pod njenimi hlačkami. Mia je bila edina srbska manekenka, ki ji je na Švedskem uspelo ustvariti zavidanja vredno kariero fotomodela, zadnje čase pa se je več kot uspešno preizkušala tudi kot blogerka in radijska voditeljica. V enem letu je že tekoče obvladala švedsko. Odločila se je, da se v Srbijo ne vrne nikoli več. Moški so jo gledali z mešanico pohote in občudovanja, ženske so jo gledale s kančkom nezaupanja in zavidanja. Švedi o Srbih nimajo najboljšega mnenja. Oni že vedo zakaj. Vstal je. Potiho, da je ne bi zbudil. Sinočnji seks je bil veličasten. Malce manj nežen in bolj grob kot ponavadi. Trikrat mu je prišlo. Ona je doživela dva orgazma že po zaslugi njegovih spretnih prstov in jezika. Po celem telesu jo je namazal s sladko smetano in jo lizal. In lizal. In lizal. Njegovi srbski kolegi bi rekli, da žensko ližejo le moške copate. Pravi moški se nikoli ne dotakne ščegetavčka z jezikom. Po njihovem mnenju. Toda on nikoli ni bil tipičen Srb. V nobenem pogledu. Delno verjetno tudi zato, ker je bila njegova mati Švedinja in, ker se je rodil na Švedskem in vseh svojih 36 let življenja preživel tu, na mrzlem a nesramno bogatem evropskem severu. Morda ji je bil zato tako zelo všeč. Morda je zato Mia to, da hoče z njim v posteljo vedela že pet minut po tistem, ko ga je spoznala. Potem, ko na njenem telesu ni ostalo nič več od sladke smetane ga je prosila naj ji ga zarine. Naj prodre globoko vanjo. Živalsko, surovo, brezkompromisno. Odkimal je z glavo in se privoščljivo nasmehnil. Ona pa čisto mokra. Prodrl je vanjo šele takrat, ko se je on odločil zato. Vedel je, da celo najbolj samostojne in samozavestne ženske na neki podzavedni ravni iščejo moškega, ki se ne podreja. Stopil je v kopalnico, nag do pasu in si samega sebe kritično ogledal. Pri svojih 36 letih je bil Erik Čedović – Goranson še vedno osupljivo lep moški. Na njegovem telesu ni bilo niti grama maščobe. Naporni treningi boksa in juda, redno obiskovanje fitnesa in zdrava prehrana so očitno še vedno dajali pozitivne rezultate. Obril se je, stuširal in pristavil za kavo. Ona je še vedno spala, on pa je pogledal skozi okno in razmišljal kakšen dan ga čaka danes. Zaposlen je bil kot kriminalist na stockholmski mestni policiji. Specializiran za omejevanje kriminala s področja prepovedanih drog in prostitucije. Po mnenju mnogih eden najbolj lucidnih, inteligentnih in uspešnih kriminalistov v novejši zgodovini švedske policije. Specializiran za dve področji za kateri je splošno znano, da jih na Švedskem v celoti nadzirata srbska in poljska mafija. In kdo bo razmišljanje srbskih kriminalcev ali pa poljsko, slovansko dušo razumel bolje kot nekdo, ki je sam Srb. Nekdo, ki je sam Slovan.

                                                                                              ****

 

Na drugem, severnem delu švedske prestolnice, mesta, ki ga mnogi imenujejo severne Benetke je v razkošnem stanovanju na ulici Vastmanngatan, Mariusz Wojtek odprl vrata hladilnika in iz njega vzel dva nova kartona mleka. S prezirom je pogledal človeka, ki je ležal na tleh. Majhnega, nepomenbnega kriminalca, narkomana z gnilimi zobmi in slabim zadahom. Neki mali sralec iz Gdanska, ki bi za 70 kron kolikor stane gram rjavega prodal še lastne starše. Močno ga je brcnil v trebuh s trdim vrhom svojega čevlja in mu dal še mleka.

Vse moraš izbruhati, ti je jasno? Vse!

Končno je mali sralec začel bruhati. Iz njegovih ust so po marmornih tleh, rdeči plastični posodi in njegovem puloverju poleg mleka leteli majhni koščki rjave gume. Ta rjava guma okrog kapsule – v vsaki od njej se skriva 10 gramov amfetamina služi kot zaščita za želodec. Ta mali nepomenbni sralec iz Gdanska je bil le eden od desetih ‘transporterjev’, ki so ponoči z različnimi prevoznimi sredstvi vstopili na švedsko ozemlje. Vsak od njih je v svojem želodcu ‘nosil’ 850 gramov prvovrstnega amfetamina s katerim bodo zalagali zapornike v švedskih zaporih. Zaprto tržišče. Mariusz Vojtek se je obrnil k dvema človekoma in jima v poljskem jeziku naročil naj mu plačata, ko bo izbruhal vse. Štiri odstotke od cene. Nato si je nataknil gumijaste rokavice, vzel pet majhnih gumenih kroglic, jih opral pod vodo in pristopil k človeku, ki je sedel za sosednjo mizo. Z njim je začel govoriti v švedščini.

-Tule je pet kroglic, petdeset gramov. dovolj, da preizkusiš ali ti je roba všeč.

Mož za mizo je ves čas tiho spremljal dogajanje. Mariusz ga je opazoval, kako iz črne jakne vleče žiletko. Zdel se mu je nenavadno napet. Nesproščen. Zakaj je tako napet? Nekaj ni bilo v redu. Nekaj ni bilo prav. Mariusz je to začutil v obliki zbadajoče bolečine v predelu želodca. Ostro življenje na prepihu ulicah Varšave ga je prisililo, da je razvil izjemen instinkt. Kaj je narobe s tem potencialnim kupcem? Drugačen je od drugih. V tistem trenutku je kupec, tip v črni jakni povlekel pištolo in zavpil : “Policija”

Dve sekundi pozneje je bil mrtev. Dobil je dva strela v prsni koš in enega v glavo. Vse se je zgodilo bliskovito hitro.

se nadaljuje …

                                                                            

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s