VUKOVI UMIRU SAMI.

Image

 

In na koncu se moraš s svojimi demoni spopasti sam. 

 

Rjavolas, rjavook mladenič je stal na enem izmed peronov ljubljanske železniške postaje. Ob tiru številka šest. Iz zvočnikov je zadonel kovinski glas : ” Lokalni potniški vlak iz Kamnika, ki se vrača v Kamnik prihaja na šesti tir.” Nad nebom so se zgrinjali težki oblaki. Bližajoča se nevihta. Čeprav jih še ni imel 30 je marsikomu deloval starejši kot je v resnici bil. Življenje mu ni prizanašalo in poteze na njegovem obrazu so postale ostre, njegove oči pa otožne in previdne. Oči človeka, ki je za svojo starost videl in doživel dosti preveč grdih, težkih, neprijetnih stvari. Takih, ki jih lahko potlačiš globoko v podzavest, a pozabiti jih ne moreš. Na plano se prikradejo točno takrat, ko bi to najmanj želel in pričakoval. Čustvena prtljaga, ki bi jo moral odložiti na neki deponiji. A deponija take vrste ne obstaja. Volk samotar, ki svoje težave rešuje sam. In svoje borbe bojuje sam. Ker so ga izkušnje naučile, da ti nihče drug ne bo ščitil hrbta in odbijal napade sovražnih hijen. Kadil je cigareto in z levo nogo drsal po tleh. To je počel vedno kadar je bil napet. Vedno kadar so mu po glavi rojile črne misli. In zadnje dni je bila njegova glava polna črnih misli. Razmišljal je o možnosti, da bi se vrgel pod vlak še preden ta začne zavirati. Bi umrl, če bi ga povozil vlak, ki vozi s polno hitrostjo? Splošno znano je, da slovenski vlaki v primerjavi z nemškimi ali švicarskimi ne slovijo ravno po hitrosti. Bi ga razčetverilo in njegovo telo razkosalo? Ali bi ostal živ? Na invalidskem vozičku? In kako bi se ob vsem tem počutil strojevodja vlaka? Poigraval se je tudi z mislijo, da bi si v kri vbrizgal inzulin. Dozo, ki je trikrat večja od dovoljene. To se mu je zdela taka, precej humana smrt. Všeč mu je bila tudi zamisel, da bi se v očetovi garaži zastrupil z ogljikovim monoksidom. Tudi samomor z obešanjem bi bila ena od opcij. Toda …kdo bo naredil vse tiste vozle. Če bi bil pri gasilcih ali gorskih reševalcih dlje časa kot je bil bi še šlo, tako pa …ni lahko narediti pravi vozel na vrvi. Tudi pravo vrv je treba izbrat. Ali pa pravilna kombinacija in zadostna količina alkohola in tablet. Ampak katerih tablet? Z apaurinom ali xanaxom se pač ne da ubit. Ker oboje spada v skupino pomirjeval. Uspavala torej. Sanval. Dormicum. Velikooo dormicuma in Jack Daniels z dvema kockama ledu ter cigaro. Da vsaj na oni svet odide v stilu, če že živeti ni znal na tak način. Pravijo, da samomor delajo strahopetni ljudje. On se s tem nikakor ni strinjal. Da se odločiš za ta korak moraš biti ravno dovolj obupan, zagrenjen, zlomljen a istočasno neverjetno pogumen, da premagaš tisti nagon po preživetju, ki je v vsakem človeku. Ko se ti nabere preveč vsega. Ko nisi v fazi v kateri bi za vsak problem našel rešitev, pač pa se ti ob vsaki težavi pojavita še dve novi. Toda najhujša stvar, ki se ti pri poskusu samomora lahko zgodi je to, da se ti ponesreči. In nato vegetiraš do konca življenja.

 

Vlak je prispel. Usedel se je na sedež v enem od kupejev, pripravil vozovnico, ter iz nahrbtnika potegnil pločevinko Laškega. V kupeju je bil sam. Nobenih začudenih pogledov ostalih sopotnikov, ki bi bili polni pomilovanja in zaničevanja istočasno. Kaj kurac! Če mu paše spiti pivo, bo pač spil pivo. In, če mu jih paše spiti deset jih bo pač spil deset. Kupil jih je s SVOJIM denarjem in uničuje SVOJA jetra. Prazne pločevinke pa bo, kot se za zavednega Slovenca spodobi odvrgel v temu namenjen smetnjak. Tisti z rumenim pokrovom, ki je videti kot močerad. V življenju ga je jebalo vse kar živega človeka lahko jebe. Slaba finančna situacija. nestabilno zdravstveno stanje, neurejeni odnosi doma, težave z ženskami. Tako je to v življenju. Če imaš težave sam s sabo, imaš težave s celim svetom. In, če si še malce depresivno strukturiran ter nagnjen k melanholiji si torej človek, ki rad fura safr. Samokolnica, po domače šajtrga polna safra na dveh nogah. V ušesa si je vtaknil slušalke, jih priklopil na mobitel, pritisnil play in se nekaj sekund kasneje znašel v svetu rock glasbe. Gun’s n Roses v svojih najboljših letih, v svoji najboljši izvedbi. S pomočjo piva in glasbe bo za nekaj časa pozabil. Na sranje doma. Na stanje na bančnem računu. Pozabil bo na vse razen na dejstvo, da ima očitno težave z alkoholom. Ta misel mu bo zavrtala v možganih ob vsakem novem požirku. Kristalno jasno mu je bilo, da svoje čustvene motnje in težave rešuje na napačen način. S pomočjo pijače, ki jo – polni ponosa v nekem štajerskem mestecu varijo že vse od leta 1825.

 

Med vožnjo so se mu prikradli spomini. Na njegovo prvo hospitalizacijo v Polju. Sprejet je bil zaradi poskusa samomora. Psihiatrinja ga je gledala s tistimi svojimi lepimi a hladnimi očmi in rekla :

“Zakaj to počnete? Zakaj se namerno uničujete? Zakaj si povzročate bolečino in se trpinčite? Ste simpatičen, inteligenten fant. Res vam ne bi bilo treba.”

Jebemu boga! Naj si obuje moje čevlje in se sprehodi po moji preteklosti. Naj samo en teden preživi v razmerah v kakršnih sem sam preživel vse svoje življenje. Pa se bo morda ugriznila v jezik preden bo naslednjič vprašala kaj podobnega. Jo pa razumem. Povedati mi je želela nekaj spodbudnega a dosegla efekt točno nasproten od želenega.

Ja. Spoštujem in občudujem ljudi, ki znajo na življenje gledati skozi rožnata očala. Take, ki so večni optimisti in pozitivci. Take, ki v težkih trenutkih nekoga pokličejo, se zjočejo, kričijo. Karkoli pač. Da jim le odleže. Jaz še nisem na tej stopnji. Jaz reagiram drugače. In se zaprem vase. Ter tuhtam, premlevam in kuham. Na koncu skuham mineštro, ki je ne bi dal jesti niti svojemu smrtnemu sovražniku.

 

Volk samotar nikogar ne prosi za pomoč. Morda zaradi nekega butastega ponosa. Morda zato, ker si želi umreti sam. 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s