HRVAŠKI TURIZEM. ZAČETEK KONCA NEKE ZGODBE O USPEHU. KAJ PA SLOVENIJA?

images (6)

Hrvaška gostinska ponudba v obmorskih letoviščih je sestavljena iz mrzle juhe, toplega piva in neprijaznega natakarja, ki te lahko tudi pretepe, če mu nisi všeč.

Oh, neznansko sem uživala. Ko sem prišla v apartma sem ugotovila, da se okno ne da odpreti, klima ne dela, tuširaš pa se lahko izključno z mrzlo vodo.

Zgornji dve izjavi, sta izjavi enega nizozemskega turista in ene britanske turistke, ki sta letošnji dopust preživela na hrvaški obali. Kot miljone drugih turistov. Preden karkoli napišem je prav, da razjasnimo nekaj stvari. Za začetek se mi zdi prav povedati, da blogerski zapis, ki ga boste brali v spodnjih vrsticah nikakor ni iskanje dlake v jajcu, želja po tem, da spljuvam in skritiziram vse živo, prav tako pa to tudi ni izbruh nekega nacionalizma in nestrpnosti ali celo sovraštva od Hrvatov. Daleč od tega. Glede na to, da imam tudi sam nekaj hrvaške krvi v sebi to pomeni, da če pljuvam po Hrvatih, na nek način delno pljuvam tudi po samemu sebi. Je pa res, da ta narod precej dobro poznam. Vem kako dihajo, kako živijo, kako funkcionirajo. Zelo dobro razumem njihov patriotizem, ki ga marsikdo zamenjuje z nacionalizmom in vem zakaj so taki kot so. Je pa nekaj res. Nekega Dalmatinca, ki živi na enem od čudovitih otokov nikakor ne moreš primerjat z nekim prebivalcem Zagreba. Medtem, ko so domačini v Dalmaciji težke face, šarmantni, gostoljubni, prijetni sogovorniki, so Zagrebčani, lahko jim rečemo tudi ‘Purgerji’ samovšečni, naduti, nedostopni. Kot se za prebivalce prestolnice in miljonskega mesta tudi spodobi. Verjetno je v vsaki državi tako, da se imajo prebivalci glavnega mesta (morda čisto podzavestno in nehote) za nekaj več od vseh ostalih. ‘Usekat’ pavšalno oceno nekega naroda, ki ima skoraj pet miljonov prebivalcev je nevarno in netočno. Stereotipi in predsodki pa me niti ne zanimajo. Zato vsakič, ko me kdo vpraša kakšni so Hrvati, utihnem. Ne moreš petmiljonskega naroda dat na isti imenovalec in ga opisat v treh stavkih. Ne gre.

Skratka, zakaj se gre? V čem je problem? Hrvaški turistični delavci so zagnali vik in krik. Govora je o tem, da bi lahko bila letošnja poletna turistična sezona ena najslabših na Hrvaškem v zadnjem desetletju. V zlatih letih hrvaškega turizma je Hrvaška letno beležila od 12 – 13 miljonov tujih gostov. Čisto tako za primerjavo, Slovenijo je lani obiskalo malce več kot 3 miljone gostov, je pa res, da je Slovenija trikrat manjša od Hrvaške, zato so tovrstne primerjave neprimerne.

Dobro, če smo iskreni, povedati je treba, da jim vreme letos res ni šlo na roko. Toda Hrvaška upad tujih turistov ni zabeležila letos prvič, pač pa se trend upadanja (letos je do konca julija na hrvaški obali dopustovalo skoraj 400 tisoč manj gostov kot lani) pojavlja že tri leta zapored. In kdor govori, da je za to krivo izključno slabo vreme noče pogledati resnici v oči.

1. PREVISOKE CENE. Hrvaška je kot turistična destinacija postala absolutna predraga. Tu ne govorim le o Dubrovniku, ki se trži kot najbolj mondeno hrvaško letovišče (tako kot pri nas Portorož kjer za jebeni senčnik, ki te komaj zaščiti pred soncem odšteješ pet evrov) pač pa o hrvaški obali nasploh. Cene so navite. Pa naj bodo to cene hrane in pijače v restavracijah, cene apartmajev ali paketa kot celote. Če boste skočili na net in si pogledali ponudbe hrvaških turističnih konkurentov, vam bo zelo hitro jasno, da je recimo 7- dnevni all inclusive paket tako v Tuniziji, kot v Egiptu in Turčiji, da nesramno poceni Grčije sploh ne omenjam, cenovno ugodnejši kot na Hrvaškem. Pravzaprav edino kar je prednost Hrvaške za potencialnega slovenskega turista je to, da je blizu. Pa navajeni smo. Tradicija pač. Družinska tradicija.

2. NEPRIJAZNOST DOMAČINOV. Ste kdaj malce bolj podrobno opazovali obnašanje hrvaških gostinskih in turističnih delavcev? So se vam zdeli prijazni, vljudni, gostoljubni, korektni? Ste bili postreženi razmeroma hitro? Na to vprašanje si odgovorite sami, ampak, če nek natakar sredi Poreča premlati nekega nizozemskega turista to ni ok. Prav tako kot ni ok, ko na meji zagledaš hrvaškega carinika, ki se mu obraz dobesedno zmrači, ko zagleda slovenske registrske tablice in se odloči, da bo pregled vozila malce bolj temeljit kot bi bil pri Nemcih ali Italijanih. Človek, ki je sfrustriran, ker mu žena že dva tedna ni dala in si ga mora metat na roke, se je odločil in si rekel … e sad ču ja, da malo ove lude Slovence jebem u mozag.

3. POMANJKANJE PONUDBE. Kaj Hrvaška poleg lepega morja in lepih plaž (no, plaže niso povsod lepe in niso povsod urejene) turistu sploh ponuja. Sodobni turisti so vse bolj zahtevni. Resno sprašujem. Kaj Hrvaška ponuja poleg morja? Veliko festivalskih dogodkov? Gastronomsko oziroma kulinarično ponudbo na vrhunskem nivoju? Tematske parke za otroke? Res ponujajo dovolj ali pa se zanašajo na tradicionalne goste, ki na Hrvaško prihajajo vsako leto znova? Jim res ni do tega, da bi privabili nove turiste? So res tako leni, neorganizirani, nesposobni in se jim gladko jebe? Nekaj mi lahko verjamete … če bi Avstrija ali Švica imela v svoji lasti 70% Jadranskega morja tako kot ga ima Hrvaška, potem bi videli kako to izgleda, ko se iz turizma res naredi posel.

4. NEURESNIČENI PROJEKTI. Na vsake toliko časa po naših medijih zaokroži novica, da je bil na Hrvaškem na obisku nek šejk, princ, večinoma gre za nesramno bogate Arabce, ki si menda želijo vlagat v hrvaški turizem. Gradnja apartmajev, hotelskih verig, novih nastanitvenih kapacitet. Večina teh projektov na koncu ni uresničenih, saj investitorji obupajo nad zapletenostjo in počasnostjo hrvaške birokracije (nam je to Slovencem kaj znano?)

KAJ PA SLOVENIJA?

images (7)

V Sloveniji je slika na tem področju boljša. Medtem, ko na Hrvaškem število tujih turistov že tri leta upada, pri nas že štiri leta raste. Končno nekaj pozitivnega. Povedano drugače, turizem je edina slovenska gospodarska panoga, ki v vseh letih krize beleži rast. V lanskem letu je Slovenijo obiskalo 3.319.000 turistov, kar je čisto za primerjavo skoraj miljon več kot leta 2003. Tuji turisti so v lanskem letu v Sloveniji zapravili dobri dve miljardi evrov, medtem, ko so slovenski turisti v tujini zapravili 702 miljona evrov (ne vem kako so prišli do te cifre ampak ok). Pri nas še vedno prevladujejo Italijani, Avstrijci in Nemci, vse bolj zanimivi pa postajamo za Nizozemce, nesramno bogate Švede in ekstremno zapravljive Ruse. Do tu vse lepo in prav. Vesel sem teh podatkov. Res sem jih. Pa vendar … se nikakor ne morem znebiti občutka, da v Sloveniji za razvoj turizma, gospodarske panoge, ki ustvari 13% BDP na letni ravni, ne naredimo dovolj. Smo ena redkih evropskih držav, ki sploh nima ministrstva za turizem(?!), smo država, ki nima enotne strategije razvoja turizma – (kateri del turizma bomo tržili in promovirali najbolj intenzivno?) in ne znamo se tržit in promovirat kot celota. Zaboga milega, kdaj bo našim turističnim strokovnjakom postalo jasno, da je Slovenija premajhna, da bi se Terme Snovik na turistični borzi predstavljale posebej, Terme Čatež posebej, Terme Ptuj posebej. V tako majhni državi s tako razdrobljenostjo in brez povezovanja ne bomo prišli prav daleč. Res je slovenskemu turizmu gre dobro a lahko bi mu šlo še veliko, veliko bolje. Pa ne govorim o masovnem turizmu – za kaj takega smo premajhni, poleg tega miljon nemških varčnih, ‘šparovnih’ nemških turistov, ki vse prinesejo s sabo in skoraj nič ne zapravijo niti ne potrebujemo. Potrebujemo goste, ki radi odprejo denarnico in radi zapravljajo. Rusi, Kitajci, Skandinavci. To je cilj. Da so zadovoljni z našimi storitvami, da se vsako leto vračajo in čimveč zapravijo. Pa, da nam v pijanskem navalu ne razbijejo vseh hotelskih sob. Ups, zamešal sem … tovrstno obnašanje je bolj značilno za slovenske maturante v Grčiji. Ki v alkoholiziranem stanju sesujejo vse kar lahko, nato pa jim je drugo jutro na recepciji čudno, ker morajo plačat škodo. Ja, res čudno!

Za konec še ena zanimivost. Po izobrazbi sem turistični tehnik. Ko smo bili mulci, smo naivno verjeli, da, ko opravimo maturo bomo pa kar vsi turistični vodiči, ki bodo na maturantske izlete vodili trope privlačnih, pohotnih maturantk. Ko maturiraš, se strezniš. Saj ugotoviš, da se lahko kot turistični tehnik v najboljšem primeru zaposliš kot receptor v hotelu ali za ‘šalterjem’ ene od turističnih agencij. A zadnja leta imajo slovenski hoteli zanimivo politiko zaposlovanja. Veliko gimnazijskih maturantov dobi službo receptorja. Turistični tehniki pa ne. Kljub temu, da je nekdo, ki maturira na srednji turistični šoli boljši v znanju tujih jezikov od velike večine gimnazijskih maturantov. Pa ne le v znanju tujih jezikov. Naj razume, kdor more. Jaz ne morem. Ker, če je temu tako je najbolje, da program turistični tehnik ukinemo. Ker, če je gimnazijski maturant za delo v recepciji hotela bolj primeren kot turistični tehnik, potemtakem je lahko tudi vsak vulkanizer dober zobozdravnik. Kajneda? 🙂

Advertisements

2 thoughts on “HRVAŠKI TURIZEM. ZAČETEK KONCA NEKE ZGODBE O USPEHU. KAJ PA SLOVENIJA?

  1. Priznam, da sem v razpoloženju “na prvo žogo” … Ob pohotnih maturantkah sem se prav fino nasmejala. Mala provokacija: morda bi zakonsko uvedli obvezno vodenje pohotnih maturantk za tiste fante, ki so uspešno zaključili program turistični tehnik? Volk sit in koza cela. Če ne bi vpis na srednjo turistično nenadno zrasel. 😛

    P.S. Zelo všečen blog, prijatelj!

    http://www.podmojimoknom.com

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s