ZAKAJ ŽENSKE BOLEČINO PRENAŠAJO BOLJE OD MOŠKIH IN OSTALE ZANIMIVE PRIGODE POVEZANE Z GOSPODINJSKIMI APARATI.

prenos (6)

 

Moški naj bi telesne, fizične bolečine prenašali bolje od žensk. Tako smo narejeni, tako smo zvezani. A kako naj se sodobni moški bori s polarnim medvedom sredi Ljubljane, če ga do fundamenta zjebe in popolnoma onesposobi že čisto nedolžen prehlad?

 

Evo, bom začel kar pri sebi. Najbrž ste redni bralci mojih blogov in objav na facebooku že opazili, da občasno čutim potrebo, da se delam norca iz samega sebe. Nadvse terapevtsko je. Skratka …  zadnje dni je več kot očitno, da se me loteva prehlad, viroza, karkoli že. Začelo se je s slabim počutjem, nadaljevalo s curljanjem neke odurne tekoče snovi iz nosa. Pojavljali so se glavoboli, kihanje, smrkanje, povišana telesna temperatura, jok in stok, ter seveda tisti občutek, da si izžet kot cunja in si tako utrujen, tako brez moči, da tistih šest metrov od svoje sobe do kopalnice prevoziš na rolerjih, ker se ti ne da hodit peš. Vsako leto tak čas zbolim. Očitno mi spoštovanje tradicije veliko pomeni in ne morem iz svoje kože. Vsako leto septembra me zjebe. In potem sem bolan celo jesen in celo zimo. Jesensko – zimska kolekcija smrkanja, kihanja, kašljanja, zavijanja z očmi in tistega neznosnega občutka, da me bo vsak hip pobralo. Če bi me kdo vprašal, kaj je Dule, boš umrl? Uuuumrl, mu odgovorim. 🙂 Medtem, ko glavobole, zobobole, pretrese možganov in padce iz gradbenega odra (gradbeniška je zajebana) prenašam ekstremno dobro, junaško, tako kot Bruce Willis tudi jaz umiram pokončno, mi nek prehlad očitno lahko sesuje cel sistem. Bilo bi zabavno, pa pravzaprav niti ni. Pa, ko bi bil edini patron take vrste med pripadniki moškega spola bi si rekel … ajde, jebi ga, mehkužec si. Pa nisem edini. Zgodbe moških, ki so ob vsakem prehladu napol mrtvi so že prav legendarne. Da ne omenim prebolevanja mačka. To je pa katastrofa bibličnih razsežnosti. Pri 18ih mačka preboliš v dveh urah. Pri 30ih prihajaš k sebi dva dni. In v tem času si nesposoben za kakršnokoli delo, poglobljeno debato, crkljanje, seks. Mrtev. Živ mrlič, ki se ne upa pogledati v ogledalo, ker bi mu ob tem kar bi tam zagledal, postalo še bolj slabo.

 

Tisti, ki me poznajo malce bolje in malce dlje časa, bi vam znali povedati, da znam biti v odnosu do žensk marsikdaj neusmiljeno strupen. Puščice kar letijo. Ja, če naletim na samovšečno, arogantno, razvajeno, vzvišeno smrkljo, ki očitno verjame, da je pri svojih 20ih pojedla vso pamet tega sveta znam biti res neusmiljen. Toda popolnoma enako reagiram, če naletim na mulca z enakimi, zgoraj omenjenimi značajskimi lastnostmi. Tu spol ne igra bistvene vloge. Nikakor pa nisem več moški, ki sovraži ženske. Psihoterapija je bila očitno tudi na tem področju dobrodošla in očitno uspešna. Rad imam ženske. Brez njih bi bil svet dosti bolj pust, nezanimiv in dolgočasen. In roko na srce, priznati je treba, da so na nekaterih podr0čjih ženske boljše od moških. Bodimo iskreni, tako pač je. Ena izmed stvari, ki sem jih pri ženskah od vedno občudoval je tudi njihovo ekstremno dobro prenašanje bolečine. Dragi fantje, gospodiči, gospodje … vprašajte se, bi zmogli vsak mesec prenašati ‘stranske učinke’ menstruacije? Da ne omenjam take stvari kot je rojevanje otroka. Pa nas moške bi pobralo ob vseh tistih bolečinah. Meni že zvijanje po črevesju predstavlja neljubi incident ali pa dejstvo, da na školjki ne gre tako hitro kot bi jaz želel ne pa, da bi zmogel rojevat več ur. Respect, punce. Moj poklon.

 

Ko smo že pri žensko – moških odnosih, zadnje čase opažam eno zanimivo stvar. Vse več žensk je izjemno uspešnih v poklicih, ki so še nedolgo nazaj veljali za tipično moške. In obratno. Tako imamo na eni strani ženske, ki so izjemne arhitekte ali računalniške programerke, na drugi strani pa moške, ki kraljujejo kot lastniki fancy frizerskih salonov,  izjemni modni kreatorji ali vrhunski kuharski mojstri.

 

In, ko smo že pri kuharskih mojstrih … ja, dejstvo je, da se mnogo moških v kuhinji odlično znajde ampak pralni stroj v kopalnici, pralnici, kjerkoli že je pa še vedno trdnjava, ki jo je nemogoče osvojit. Zame so sicer stvari silno preproste. Nekatere cunje daš prat na 30 stopinj, druge na 6o, tretje na 90. Pa pazit moraš, da belih cunj ne mešaš z barvnimi, ker sicer dobiš ven celo mavrico. Me pa tisti beli okrogli knof vsakič znova pošteno znervira. Kaj mene brige 120 programov bombažnega pranja, pa predpranje pa popranje, pa centrifuga. Pa neki egiptovski hieroglifi, ki jih niti približno ne razumem. Cunje si sam perem in likam že od 15 leta (preveč ponosen, da bi dovolil, da to počne moja mačeha) ampak vseh skrivnosti pralnega stroja ne bom odkril nikoli. V tem pogledu je pomivalni stroj dosti bolj hvaležen in prijazen uporabniku. Tu res ne moreš kaj dosti zajebat. Če daš v pomivalni stroj modro skodelico, veš, da ven ne bo prišla rdeča. Bi pa bilo zabavno. Da bi ljudem, ki pridejo na obisk vsakič postregel s skodelicami drugačne barve. Veste kako ganjeni bi bili, ker bi verjeli, da le za njih vsakič znova kupiš nov set krožničkov in skodelic.

 

Zdaj grem pa kuhat čaj, rezat in stiskat limono, iskat med. Teče mi z nosa, kiham in umiram pokončno. 🙂

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s