PSIHIATRIJA IN FARMACIJA STA LAHKO NEVARNI ZA VAŠE ZDRAVJE

Blogerski zapis na to temo si želim spisati že dolgo. In končno je tudi to prišlo na vrsto.

Oktober je. Mesec požarne varnosti. In na tem mestu, še enkrat moj globok poklon slovenskim glasilcem. Še posebej tistim, ki svoje delo opravljajo prostovoljno. Brezplačno. Je pa oktober tudi mesec duševnega zdravja. Zdi se mi, da so osebnostne motnje, psihične in čustvene težave, skratka duševne bolezni v Sloveniji za marsikoga še vedno tabu tema. Če si zlomiš nogo in greš na urgenco je to normalno. Če obiščeš zobozdravnika, ker te boli zob je tudi to sprejemljivo. Če pa svojim kolegom, znancem, sodelavcem, prostodušno priznaš, da si obiskal psihologa ali celo psihiatra, marsikdaj nastane tista mučna tišina. Ti pa se pretvarjaš, da nisi opazil tega, kako se nelagodno prestopajo in spogledujejo, ter ne vedo najbolje kaj bi pravzaprav rekli.

Danes je, vsaj zame, malce poseben dan. 6. oktober je. Na današnji dan, pred točno tremi leti sem bil prvič hospitaliziran v Polju zaradi poskusa samomora. Moj prvi bolj konkreten stik s slovensko psihiatrijo, če odštejem obiske pri šolskih psihologinjah. Tistega 6. oktobra 2011 se mi je zdelo, da sem prišel na konec sveta. Občutek sem imel, da je del mene umrl. A glede na to, da se mi je med samo hospitalizacijo uspelo zatreskat v privlačno specializantko psihologije in, da sem v Brunarici – simpatičnem lokalčku vsaj 2x tedensko ‘uničil’ zaloge kremšnit in se nalival z odlično kavo (o tem sem že pisal v blogerskih zapisih Vonj po ženski 1 in 2, zato se ne bom ponavljal) mi očitno le ni bilo tako zelo hudo.

Poanta tega blogerskega zapisa ni v opisovanju privlačnih medicinskih sester, ali specializantk psihologije, pač pa drugje. Moj pogled na skrite pasti oziroma malce bolj temno plat farmacije in psihiatrije. Pisal bom o stvareh o katerih se piše redko. Čeprav so zadnje čase tudi iz vrst psihiatrov vse bolj glasne kritike obstoječega sistema.

Ko sem bil prvič hospitaliziran v Polju, je bila prva diagnoza, ki so mi jo postavili bipolarna motnja. Svoje čase se je temu reklo manična depresija. Gre za dve diametralno nasprotni fazi razpoloženja. Ko si v maniji, si poln entuziazma, energije, samozavesti, norih idej. Blazno ustvarjalen si. Če si umetniška duša, si sposoben v dveh dneh manije ustvariti več kot ostali ljudje v dveh tednih. Cel svet je tvoj in vse ljudi na tem svetu imaš rad. Depresija je čisto nasprotje. Potrt si, žalosten, brez moči, brez volje in energije. Imaš težave z apetitom in spanjem (spiš in ješ bodisi premalo, bodisi preveč). Toda, glej ga zlomka … po treh letih smo ugotovili, da nimam bipolarne motnje, ker se manična epizoda pri meni ne pojavi skoraj nikoli. Če pa se že, pa v tako blagi obliki, da skoraj ni omembe vredno. Kar pomeni, da sem tri leta jemal napačna zdravila. Med drugim stabilizatorje razpoloženja (Depakine, Lamictal), pa tudi antipsihotiki, ki v manjših količinah delujejo tudi kot pomirjevala in zmanjšujejo anksioznost (tesnobo in napetost) morda niso bili nujno potrebni. Glede na moje težave bi (to vemo zdaj) popolnoma zadostovali antidepresivi.

Moje osebno mnenje je, da ima slovenska psihiatrija dve glavni težavi. Prva je ta, da je psihiatrov absolutno premalo (v primerjavi z zdravniki splošne medicine) in glede na dejstvo, da je duševnih bolezni, še posebej depresije, v teh težkih, depresivnih časih vse več, druga pa ta, da si zato, ker jih je premalo ne morejo vzeti čas za pacienta. Nekdo, ki je v hudi čustveni in duševni stiski, pa bolj kot celo goro tablet potrebuje človeški stik. Zaupanje. Pogovor. Kvalitetno psihoterapijo. Se pa psihiater pacienta veliko hitreje reši, če mu predpiše recept. Za zdravila za katere ni garancije, da so res prava in bodo res pomagala. V treh letih in pol sem preizkusil 14 vrst tablet. Nekatere od teh so imele take stranske učinke, da mi je še danes slabo le ob spominu na to. Sam lahko povem, da so mi pogovori s terapevtom pomagali bistveno bolj, kot vse tablete skupaj. Nikoli se nisem in nikoli se ne bom strinjal z dejstvom, da je osnova vseh duševnih bolezni bio – kemično možgansko neravnovesje. Kaj pa pri osebnostnih motnjah? Gre tu tudi za neravnovesje možganskih nevrotransmiterjev? Izključno za to? Dvomim.

Vedno bolj se zdi, da so strašno močne in vplivne farmacevtske družbe, psihiatrično stroko s pomočjo agresivnega marketinga dobesedno posrkale vase. Naj omenim le en statistični podatek, ki je dovolj zgovoren sam po sebi. Leta 1986 je v ZDA prodaja antidepresivov in antipsihotikov znašala okrog 500 miljonov dolarjev. Manj kot 20 let pozneje, leta 2004 pa že 20 miljard!

Poleg tega se zdi, da je bolezni vse več. Izmišljujejo si nove bolezi, da bi lahko proizvajali vedno nova, vse dražja zdravila. Spet si bom pomagal s statistiko. Leta 1952 smo imeli ‘le’ 106 psihiatričnih diagnoz, danes jih imamo 312. Prišlo je do diagnostične hiperinflacije. Videti je, da je farmacevtski marketing v obliki nadležnih, lepo urejenih tržnih agentov z bleščečimi nasmehi večino psihiatrov prepričal, da je psihoterapija zastarela in, da je lažje pacientu predpisati cel kup receptov. Da bo revež iz lekarne nesel polno vrečko tablet in jih doma jedel kot bonbone. Krasno!

Omenim naj še zdravniške – psihiatrične kongrese, ki so kronska oblika posredne korupcije. Farmacevtski sponzorji, ki gostijo svoje zdravnike in predavatelje, le tem seveda pokrijejo vse stroške bivanja, zabavo in turistične storitve, ki spadajo v del paketa. Kar pomeni, da osnovna, primarna ideja kongresnega zdravstvenega turizma sploh ni izobraževanje, usposabljanje ali ozaveščanje javnosti, gre za to, da so psihiatri nagrajeni za lojalnost. Točke zvestobe na kartico. Juhu!

Za konec le še tole. Marsikdo med vami bi bil presenečen, če bi vedel koliko Slovencev na recept dobiva uspavala( Sanval) pomirjevala (Helex, Xanax, Apaurin) ali protibolečinske analgetike. Previdno s tem, prosim vas. Marsikateri zdravnik ‘pozabi’ povedat, da ravno te tablete lahko povzročajo hudo odvisnost, ker delujejo na enake možganske receptorje kot kokain recimo. In, ker sem imel možnost videt ljudi, ki so se odvajali od teh tablet … ne privoščim vam tega. Resno!

Srečno! Pa ostanite zdravi. 😉

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s