RDEČE GATE, OTROŠKI VOZIČEK, POZORNOST IN NEČEDNI POSLI

prenos (8)

Moja ‘blogerska kariera’ traja zdaj malce manj kot eno leto. Odločitev, da bom tudi sam pisal blog, osebni dnevnik, kakorkoli temu že rečemo, je padla sredi decembra lani. V teh, slabih 11 mesecih mi je uspelo spisat 45 blogerskih zapisov. No, spisal sem jih več, objavljenih jih je toliko. Nekateri od njih so se meni zdeli čisto povprečni, vam pa so bili (po številu ogledov in delitev na facebook in twitter sodeč) blazno všeč. In obratno, seveda. Bili so blogerski zapisi, za katere se mi je zdelo, da so res kvalitetni, na nivoju, zanimivi, pa niso dosegli nekega širšega kroga bralcev, niti ne neke večje pozornosti. Kajti, bodimo pošteni in priznajmo … če pišeš blog, ga ne pišeš le zase, pač pa tudi za druge. Vesel si kritik (če so konstruktivne), a še bolj si vesel pohval. Je pa pisanje zelo terapevtsko. Po eni strani precej samotno početje, zato je vsak feedback še toliko bolj dobrodošel. V tem času mi je (upam) uspelo ustvarit nek svoj stil pisanja, po katerem sem prepoznaven. Verjetno je to želja vsakega novinarja, blogerja, pisca. Da ima nek svoj ‘glas’. Bolje biti povprečen original, kot dobra kopija. Ne vem, če sem se rednim in zvestim bralcem, predvsem pa bralkam svojega bloga (zdi se mi, da so ženske v večini) kdaj zahvalil. Pa bi se moral. Hvala, ker berete, komentirate, všečkate. Izključno vam gre zasluga, da bo moj blog kmalu presegel 20 tisoč ogledov in izključno vam gre zasluga, da so bili moji blogerski zapisi doslej na facebook in ostala omrežja deljeni 2000x. Hvala.

Danes sem šel po opravkih. V knjižnico po novo zalogo knjig, v trafiko po novo zalogo tobaka za zvijanje in plačat zaostalo položnico, opomin pravzaprav za mobitel. Nekatere stvari je fino imeti na zalogi, a neplačane položnice v to kategorijo ne spadajo. Na poti v mesto sem zagledal moškega srednjih let, ki je po pločniku porival otroški voziček in v njem prikupnega dojenčka, za hip pa sem zagledal tudi kolega, s katerim zadnje čase nisva v najboljših odnosih.

In to dvoje, me je spomnilo na dogodke izpred nekaj let. Bilo je sončno, vroče poletje, slovenska nogometna reprezentanca pa je prvič igrala na svetovnem prvenstvu v nogometu. Ženske so tiste dni dojele, da jih pravilna definicija ofsajda lahko naredi bolj sexy kot napete hlače ali čeveljci z vrtoglavo visoko peto. In nekega dne z dvema kolegoma sedimo na vrtu enega od lokalov ob Ljubljanici. Na velikem zaslonu gledamo tekmo. Za mizami sedi presenetljivo veliko ženskih družb, še posebej tista za sosednjo mizo je bila simpatična. Štiri privlačne dame. Urejene, dišeče, privlačne, samozavestne. Tudi debata za njihovo mizo je zvenela inteligentno. Slovenska verzija Seksa v mestu. In, ja priznam … nič me ne zrajca močneje in hitreje kot inteligentna ženska. Telesni atributi niso nepomenbni, a so v drugem planu. V nekem trenutku se od nikoder pojavi moški z otroškim vozičkom. Bil je temnolas, visok, postaven. Čeden. Baraba grda! Če sem kdaj začutil pristno slovensko nevoščljivost, tisto pravo fovšijo, sem jo začutil takrat. Zraven grde barabe pa otroški voziček. In v njem je brcal njegov prestolonaslednik. No, lahko, da je bila punčka. Je pa bilo nadvse zanimivo. Otroški voziček je bil rdeče barve, njegove boksarice, ki so izzivalno gledale iznad kavbojk, prav tako. Kakšna barvna usklajenost! S kolegoma se spogledamo, nato se ozremo po vrtu. Ženske so kot začarane gledale v prizor. Otročiček je bil lep in očka je bil vreden greha. Tako se dobi pozornost ženskega omizja, gospodje. Jebeš dejstvo, da si celo leto švical v lokalnem fitnesu in nato poleti ponosno oblekel majico brez rokavov – pa nek se vidi raskoš. Jebeš to, da imaš na levi rami nov tatu. Otroci in živali. Po možnosti lepi kužki. Na to dvoje ženske padajo kot Švedinje na južnjake. 😉 Ob tej priložnosti je eden od kolegov pripomnil … ziher doživljajo kolektivni orgazem. Hm…

No, ta isti kolega me je še isti dan prosil za uslugo. Potegne me na stran in vpraša

Ej, stari, možno, da bo policija pri meni doma nardila racijo. Sosed – pizda mu materna, me je prijavil, da doma gojim travo. Bi lahko spravil nekaj stvari pri sebi doma za nekaj časa?

Nekaj časa ga gledam, nato rečem … ni panike, stari. Pridem dons z avtom, naložim in odpeljem. Deal? Deal. Seževa si v roke, dogovor je bil sklenjen. Sicer mi ni bilo jasno, kako naj te stvari skrijem pred fotrom, ampak nečesa se bom že spomnil.

Še isto popoldne naložim pakete v prtljažnik svojega avta. Nisem spraševal kaj je v njih. Ni me zanimalo. Če kolega rabi uslugo, rade volje pomagam. Pripeljem domov – nobenega od staršev doma, aleeeluja in zložim stvari na podstrešje.

Dva tedna kasneje, me kliče taisti kolega. Pravi : stari, mim je, loh prpeleš pakete nazaj. OK, odvrnem in končam klic, ter se napotim na podstrešje. Prostor za ropotijo. Splezam po lestvi gor in skoraj me zadane kap. Aaaaa, ne me jebat! Kje so škatle? Naenkrat sem bil popolnoma preznojen. Zletim po stopnicah dol, dobro, da se nisem razmazal po steni, pridem v dnevno sobo, kjer fotr gleda tv. Fotr, kam si spravil vse, kar je bilo na podstrešju? Fotr me pogleda in reče … odpeljal sem na smetišče. Faaaaak, stari, ne mi tega delat! Kaj naj zdaj, kaj naj zdaj? Razmišljaj Dule, tuhtaj! Ja kaj naj stuhtam? Je kar je. Soočit se je treba s posledicami!

Vrnem klic kolegu in povem kakšna je situacija. Na drugi strani telefonske linije nastane smrtna tišina. Vedel sem, da se ne obeta nič dobrega. Pizdo materno, Dule, a ti sploh veš kaj je bilo v teh paketih? Pa ne me jebat. Jebi se stari! Jebi se!

Ja, prijateljstvo se lahko konča tudi zaradi tega. Vse do danes mi ni uspelo izvedet kaj je bilo v tistih paketih. Pampers plenice zagotovo ne.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s