NIKOLI NE PODCENJUJ NASPROTNIKA

samozavest1

Redko, res redko pohvalim samega sebe. Zelo samokritičen sem in nagnjen k perfekcionizmu. Ampak tokrat se pa moram pohvalit. Mater, sem dober! Dule, vsa čast!

Danes sem imel glavno obravnavo na delovnem sodišču. Svojega bivšega delodajalca tožim zaradi poškodbe pri delu. Grda opeklina na levi nogi, ki me bo spremljala celo življenje. S kislino oziroma lugom (15% raztopina natrijevega hidroksida) se pač ni za zajebavat. Ta jebena kemikalija razžre kožo hitreje, kot se stopi čokolada v vaših ustih. Nisem bil usposobljen za to delo in nisem imel pravih zaščitnih sredstev, čeprav delodajalec seveda trdi drugače. Tisti tečaj iz varstva pri delu je izgledal kot, da bi se otroci v vrtcu igrali. Tožba je bila logična odločitev.

In sedimo v sobi, 4×4 metre, sodnica, moja odvetnica, dve odvetnici nasprotne strani (bivši delodajalec in zavarovalnica) in jaz. Pogledam odvetnico zavarovalnice. Visoka. Postavna. Blond lasje, modre oči. Če ne bi postala odvetnica, bi lahko postala miss Švedske. V obleki, ki je vredna več, kot bo moja celomesečna plača pri novem delodajalcu. Podcenjevala me je. Niti poskušala ni skriti tega. Napaka, ljubica. Napaka. Nikoli ne podcenjuj nasprotnika. Nikoli! Pred sabo imaš odličnega retorika. Ja, so stvari v katerih sem slab. Tiste v katerih sem povprečen. In take, v katerih sem briljanten. Brez lažne skromnosti. Ko se je začelo moje zaslišanje, ji je po petih minutah čeljust padla dol. Moji odgovori so bili kratki, jasni, jedrnati. Dobro sem bil pripravljen. Tudi na diskreditacije. Tudi na nizke udarce. Ko me je oče kot otroka učil igrati šah, je vedno govoril … predvideti moraš potezo nasprotnika. Pa ne eno, ampak tri. Vnaprej. Na trenutke sem bil nežen, ko je bilo treba ‘šarmirat’ sodnico (ve se kdo odloča), na trenutke strupen in oster kot britvica Gillete. Me je poskušala odvetnica delodajalca parkrat zmesti, pa ji na njeno žalost ni uspelo, kar ji je šlo očitno na živce. Delal sem v gradbeništvu. Znam zabijat kajle. Moji odvetnici je šlo na smeh. Razumljivo. Šahovska partija v kateri zmagujemo. A ohranit je treba mirno kri. Biti na preži. Odbiti vsak napad.

Skratka … kakorkoli se bo dokončno iztekla ta zgodba … tudi, če ne dobim niti evra odškodnine, je bilo videt kisle obraze in dolge nosove svojih bivših šefov neprecenljivo. Nepozabno! Satisfaction! Potem si lahko zapoješ tisti komad, ki gre takole : ‘Ne može nam niko ništa, jači smo od sudbine, mogu samo, da nas mrze, oni ko nas ne vole.’ Moralna zmaga je že moja. To so ti fantje, ki so izvajali mobing. To so ti fantje, ki so bili strašno užaljeni, ker sem se jih sploh drznil tožit. Kakšna nesramnost, res. Ja, takrat … pet let nazaj sem bil res prestrašen, nesamozavesten fant, ki je šefu le kimal. A človek sčasoma odraste. Dozori. Ranjen volk je nevaren. Zelo nevaren.

Nikoli se ne pustite jebat. Nikomur! Amen!

Advertisements

One thought on “NIKOLI NE PODCENJUJ NASPROTNIKA

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s