MOJ PRVI BLOG LETOS … PADALCI, SPECIALCI IN GENTELMANI!

Prvotno je bila tole, kar berete objava na facebooku. Pa se mi zdi prav, da dobi mesto tudi med mojimi blogerskimi zapisi …

Prvi dan Novega leta se je začel veličastno. S šihtom, ki se je začel ob šestih zjutraj. Ma, ni mi hudega. Kofetkam, berem eno dobro knjigo (ugotavljam, da so skandinavski pisci – Švedi, Norvežani, Danci, Finci za moj okus neprimerno boljši od Američanov) in razmišljam o tistih, ki se bodo čez nekaj ur zbudili s hudim mačkom. Nič jim ne zavidam. Vem, kako je.

Je pa bilo težko, zjutraj iz tople postelje direktno na tale mraz. Punca je še sladko spala, jaz pa sem pizdil, ker se obnašam enako kot prejšnje leto – lovim zadnje minute, namesto, da bi vstal 10 minut prej, se zbudil in počasi prišel k sebi, ter jutranjo kavo spil v miru, kot vsi normalni ljudje. No, moja punca ima stanovanje v Šiški, jaz pa službo v Stegnah. Blizu. Dovolj blizu, da grem lahko kar peš. In zanimive prigode se lahko človeku zgodijo na poti dolgi dva kilometra. Najprej mi na poledenelem pločniku spodrsne in padem na hrbet. Dobro, da sem imel nahrbtnik, če ne bi z glavo zadel v pločnik. Padec je bil res filmski. V redu sem, nič mi ni. In ne, nisem pil včeraj. Nato nadaljujem pot in vidim, da v enem od pritličnih stanovanj nekega bloka, gorijo luči. Na oknih ni zaves in jasno – firbec, pokukam noter. Vidim štiri mladce, ki pijejo in plešejo. After party. Kul! Vsak s svojo pločevinko piva v roki. Balkonska vrata so odprta na kiper. Sliši se glasba. Za hipec postojim in poslušam, da vidim, če mi bo uspelo ugotovit za kateri komad gre. In zaslišim znan glas. Axl Rose. Guns N’ Roses. November rain. Nasmehnem se in čisto po fejsbukovsko, dvignem palec. Mladina z okusom za glasbo. Rockerji. Člani našega plemena. Big like!

Slabih 10 minut in dober kilometer pozneje, zagledam nadrealistični prizor. Na nasprotni strani ceste, po pločniku hodi tip. Hodi in med hojo bruha. Konkretno ga zanaša. Fak, stari! Hodil je in bruhal. Grem čez cesto z namenom, da mu pomagam. Jebiga, če nekam pade in zaspi, lahko zmrzne. Pridem do njega in vprašam : ‘Stari a bo?’ Model me pogleda s krvavo rdečimi očmi in reče : ‘Koji si pa ti kurac?’ Aha … štekam. Prijazen dečko. Njegova bela bunda, ki – to se vidi, ni bila ravno kupljena v Mani za 60 evrov, pač pa je bila krepko dražja je pobruhana. OK, če noče, da mu pomagam, mu pač ne bom. Pripravljen sem bil poklicat in mu plačat taksi za pot domov. Resno. Ampak, če sem za njega kurac … ko te jebe! Mudi se mi v službo.

No, kot nekdo, ki je precej časa delal kot varnostnik na prireditvah, na katerih je bila poraba alkohola bistveno večja in obratno sorazmerna kot poraba hrane (od maturantskih plesov do smučarskih skokov v Planici) sem uspel padalce, ki bruhajo, razvrstit v tri glavne kategorije. V prvo spadajo tisti, ki jim jaz rečem : efekt podiranja kupčka. Naredi hik, še enkrat hik … in bruhne. Bruhanje je silovito, a kratko. Tovrstno bruhanje je značilno za ljudi, ki so pretiravali s količino žganih pijač. V drugo kategorijo spadajo tisti, ki se jim zgodi sila gravitacije. Niso vajeni alkohola, na after partyu maturanca se ga nažgejo, kot se za Slovence spodobi in med bruhanjem, obnemoglo obležijo v školjki. Ne, ni smešno. Obstaja nevarnost, da se zadušijo v lastnem bruhanju. Z njimi smo imeli varnostniki največ dela. Poraba rokavic za enkratno uporabo je bila velika. Poraba papirnatih brisačk prav tako. No, v tretjo kategorijo spadajo pripadniki specialne enote. To so ljudje, ki imajo z bruhanjem dolgoletne izkušnje in so za to početje vrhunsko usposobljeni. Običajno jim uspe v enem pivskem večeru, zmešati med sabo vse možne vrste alkohola, ki jim pridejo pod roke. Elita! Njihovo bruhanje jaz imenujem : slap Savica. Ko teče, teče konkretno. Iz ust, iz nosa, povsod. In bruhajo lahko tudi med hojo po pločniku. Človeka, ki jim hoče pomagat pa zmerjajo s kurcem. Tako, da en aplavz za pogumne borce specialne enote!

Vesel sem, da alkohol ni več del mojega življenja. Res! Čeprav sem vso svojo mladost mislil, da se ne da zabavat brez alkohola. Kakšna butasta miselnost! Ker sem eden tistih, ki ne znajo piti po pameti, sem prišel do ugotovitve, da je zame bolje, če sploh ne pijem. Nikoli. Filing je krasen, res! Pa prosim … to ni moraliziranje, niti pranje možganov, niti prodajanje pameti. Le povem svoje mnenje. Nikoli nisem bil nekdo, ki bi nekoga poskušal prepričevat, da mora on razmišljat enako kot jaz. Zakaj pa bi? Vsak zase ve …

Lep, miren, sproščen novoletni dan vam želim. Če ste eden od ljubiteljev klasične glasbe, boste verjetno gledali prenos novoletnega koncerta z Dunaja, mnogi drugi novoletno turnejo – smučarske skoke … skratka, naj vam dan mine lepo. Vsi tisti soborci, ki pa današnji dan preživljate v službi (policisti, reševalci, gasilci, varnostniki, taksisti, receptorji, kuharji, natakarji, dežurni terenci …) naj vam mine mirno in hitro.

V Novem letu vam želim vse lepo in vse dobro. Veliko optimizma, pozitivne energije, iskric v očeh, smeha, kvalitetnega seksa, dobrih knjig in dobre glasbe, čarobnih trenutkov, ki se jih bo vredno spominjat.

Zdi se mi, da bom v letošnjem letu – kar se pisanja mojih blogov tiče, še bolj brutalno iskren in direkten, bolj sproščen in samozavesten, pa verjetno manj jezen. Nase. In na cel svet …

Advertisements

3 thoughts on “MOJ PRVI BLOG LETOS … PADALCI, SPECIALCI IN GENTELMANI!

  1. Evo, Dule, doletela te je čast, da prvi letošnji komentar podelim tebi 🙂
    Kar se zapisanega tiče – ja, Slovenija ima talente tudi med bruhajočimi ljudmi in jebat ga – ne smemo jih obsojat, konec koncev sem kdaj pa kdaj tudi sam med njimi, čeprav večkrat zaradi kake čudne hrane, kot zaradi alkohola…
    Sicer pa srečno v 2015 in mogoče bo letos čas za kako pijačo v živo 🙂

  2. Prav posrečen zapis, na glas sem se smejala. 🙂 Če bi ljudje malce več hodili peš (namesto, da se na vsako pasjo procesijo peljejo z avtom) in odprli oči in ušesa (namesto, da visijo za računalnikom in delijo všečke), bi se jim v življenju dogajalo precej več zanimivega.

  3. Se strinjam, super zapis 🙂 in pridružujem se mnenju, da za dobro zabavo NI potreben alkohol. Če si v dobri družbi, z ljudmi s katerimi si to kar si, se lahko komot zabavaš čisto trezen 🙂 če pa kdo za pogum potrebuje alkohol, da se sprosti, naj se vpraša, če je v pravi družbi…
    Nikoli nisem razumela tega, da nekdo da denar, da se premakne s točke A do točke B (par 1000 km, npr.: maturantski) in se ga tam naliva cele dneve, ne veš zase, vmes še kaj izgubi, naredi kakšno nemunnost za katero mu je potem žal…
    Ne, nisem neka kislica, ki z zgrbančenim čelom zre v svet, znam se zabavat trezna in se pri tem smejat kot nora, da je kdo ob strani kdaj tudi pomislil, da sem na nekih hudih drogah 🙂 in vsakič je fajn- spomniš se večera in se še kdaj kasneje nasmejiš kakšnemu štosu, predvsem pa ni mačka, mogoče samo “boleče” smejalne mišice in trebuh… 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s