KO TE V GLAVO UDARI KRUTA REALNOST …

Smesne_Slike_Razne_Smesne_Slike_22

Vem. Rekli boste, evo ga, spet je spisal en črnogled, pesimističen blogerski zapis. Čeprav bi se menda spodobilo napisat kaj pozitivnega, optimističnega, spodbudnega, ker je pač začetek leta. Za lažji zagon. Pa ne bom. Ker sem žleht. 😉 In, ker si ne delam iluzij, da živim v družbi v kateri večina stvari funkcionira in štima tako kot mora. Ker ne. In zato nosimo odgovornost vsi!

Generacija tridesetih bo plačala najvišjo ceno krize. To je generacija, ki nima perspektive, v družbi ne bo dobila dela in tudi drugih stvari ne, ki so nujne, da lahko živiš normalno odraslo življenje. To so moji študenti izpred desetih let, vidim, da sploh niso odreagirali na to, kar se v družbi dogaja. Prepričani so, da je to prehodno stanje, da bo minilo, da bo potem pač vse v redu. Nasedli so, kot večina Slovencev. Študentom sem govorila naj pazijo, da ne bodo padli na limanice. Niso me jemali resno. Bojim pa se, da je zdaj že prepozno.”
( VESNA VUK GODINA)

Moje ime je Dušan in sem rojen leta 1984. Lani sem dopolnil 30 let. Jaz pripadam tej generaciji tridesetih, o kateri govori profesorica Vesna Vuk Godina. Po naravi sem borec. In optimist. Če ne bi bil, mi ne bi uspelo zmagat v bitki z depresijo, pač pa bi se v postelji spremenil v kupček gnoja ali se obesil na podstrešju. A kljub temu … strah me je prihodnosti. Strah me je, živeti v državi, ki jo vodijo ljudje, ki delujejo kot zelo razglašen orkester z dirigentom, ki mu ni najbolj jasno kaj je njegova naloga. Strah me je, ker je več kot očitno (to se pravzaprav že dogaja) ,da se bo Slovenija počasi a zanesljivo iz obetavne srednjeevropske državice, ki je imela potencial, spremenila v revno državo, ki jo bo zahod in sever Evrope dojemal kot del zaostalega, s korupcijo prepredenega evropskega juga, ki živi na račun kreditov oziroma posojil, dokler pač gre. Najbolj boleče od vsega je, da nimamo nobene vizije razvoja. Nobene ideje kako voz potegnit iz blata. Mi bi šli gradit drugi železniški tir, čeprav še prvi ni 100% izkoriščen. Ne bi s tem denarjem raje obnovili dotrajanih, razdrapanih cest? Mimogrede … najslabše ceste v EU imamo. Tako kažejo izsledki raziskave. Da so nas prehiteli Hrvati, me ne preseneča. Hrvaška je na področju infrastrukture bistveno boljša, močnejša od nas. Da so nas pa prehiteli tudi Romuni in Bolgari? Jao, Bože! Važno, da imamo dobre avtomobile kajne? Seveda. Treba ustvarit vtis. No, mi bi namesto cest raje gradili nek famozni železniški tir. To je enako kot, da bi nekemu lastniku hiše zamakala streha in bi mu voda tekla v kuhinjo, a on bi raje šel obnavljat fasado. Pa sem navedel le en primer, ob katerem se človek lahko le prime za glavo.

Spomnim se dogodkov izpred 15ih let. Fužine. Srednja šola za gostinstvo in turizem. Sedim v razredu. 25 punc in 6 fantov. Ja … bili smo blaženi med ženami. Bodoči turistični tehniki. Bodoči cvet slovenskega turizma. In spomnim se profesorice za turizem, ki nam je s ponosom oznanila, da je turizem najbolj perspektivna gospodarska panoga v državi. In mi, naivni 15 letniki smo res naivno verjeli, da bo Slovenija postala evropska turistična velesila. Mi pa vodiči, ki bodo na maturantske izlete vozili privlačne maturantke. Nato pa izvem, da receptorka, ki dela v enem od elitnih ljubljanskih hotelov (hotel Lev) dobi 750 evrov plače. S tem, da ves čas tolče nočne. In je ena redkih, ki ji je službo v turizmu uspelo dobit. Kakšna je potemtakem plača receptorja, ki dela v nekem majhnem hotelu? Dobi 600 evrov? Slovenijo letno obišče 3 miljone turistov. Ni slabo. A lahko bi bilo dosti bolje. Pa ne v smislu števila turistov, pač pa količine denarja, ki ga zapravijo pri nas. Za masovni turizem smo premajhna država. Bolje imeti 10 ruskih turistov, ki razsipavajo z denarjem kot 100 nemških, ki ne zapravijo nič. Ampak ne znamo. Ali nočemo. Turizem v tem kontekstu omenjam zato, ker je to edina gospodarska panoga v državi, ki v vseh letih krize raste. Pa niti tega ne znamo izkoristit. Žalost …

Nehajmo tiščat glavo v pesek, si zatiskat oči in se pretvarjat, da bo minilo. Da bo kriza čudežno minila in, da bodo stvari (same od sebe) šle na bolje. Ker ne bodo! Potrebne bodo spremembe. Teh pa Slovenci ne maramo preveč, kajne? Mi bi napredek. A brez sprememb. Na nas, mladih je odgovornost, da rešimo to državo. Iskreno povedano, pojma nimam kako bomo to naredili, ampak nekaj bo treba. V nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da bo čez 10 let Slovenija država upokojencev in šolarjev, vsi za delo sposobni ljudje pa v tujini. Ker doma ne bo služb … Generacija tridesetih, mislim, da je čas, da se zbrcamo v svoje lene riti in nehamo biti tako jebeno apatični in otopeli. Kako se boste počutili, če vas bo vaš otrok čez 15 let vprašal, kaj ste sami storili, kako ste sami pripomogli k temu, da bi bile razmere v državi boljše? Vi pa boste lahko le skesano rekli … nič. Še na demonstracije nisem šel. Nam je res tako zelo vseeno in se bomo premaknili šele, ko bomo lačni? Samo vprašam …

Advertisements

One thought on “KO TE V GLAVO UDARI KRUTA REALNOST …

  1. Dušan, še zdaleč nimamo slabih cest, za primerjavo si lahko vzameš že sosednjo Italijo, ki ima določene cestne odseke na ravni same jame, da o signalizaciji ne izgubljam daha. Potem pa so tukaj skandinavske države, naprimer Norveška nima avtoceste, razen v okolici večjih mest kot so Oslo, Stavanger, Bergen,…drugače se voziš po glavnih cestah, ki so slabše kot ceste na Pokljuki. Tuneli, kjer luči ne delujejo in je edini vir svetlobe (če se voziš v tistem delu leta, ko je dan daljši od noči) lučka na koncu tunela, po sredi cestišča ni črte, ki bi ločevala levi ali desni pas. Na cestah po fjordih, kjer se z izgradnjo cest trudijo prilagoditi naravi, ne pa naravo prilagoditi cesti, ovinkom, okoli skal, kamnov, vode,… ni videti konca. To, da jug Švedske povezuje le hitra cesta, ki bi jo lahko primerjala z Izolsko obvoznico, z vmesnimi deli na cesti…in ko se pripelješ s teh cest na Nemške avtoceste ali naše, je kot da bi se vozil po letališki vzletni cesti, tuneli pa so kot bleščeče plesne dvorane.
    Naše ceste so super. Z izjemo lukenj, kar bi se pa dalo urediti s tem, da bi tranzitni kamionski promet lahko “preselili” na železnico in s tem bi “obvarovali” asfalt pred tovrstno obremenitvijo, ki je največji krivec za jame na cestišču.

    Turizem…v Sloveniji smo problem ljudje in naša miselnost. Ker smo nekako meja med Severom in Balkanom, se to pozna pri našem delovanju ter razmišljanju. Radi bi imeli red kot Sever, ampak vložili bi truda toliko kot Balkan, kar pa tudi nebi bilo nemogoče, ker imamo izjemno lego, ne znamo je pa izkoristiti oziroma jo izkoriščamo, ampak precej izkrivljeno je to delo posameznikov, ne obvladamo skupinskega dela v dobro skupnosti.
    To lahko ponazorim s primerom, da imamo naselje, kjer bi se lahko zelo dobro razvil turizem, če bi bi par hiš nudilo prenočišča, nekdo bi nudil izposojo koles, nekdo zajtrke, drugi kosila, tretji pa večerje, spet četrti bi prodajal lokalne izdelke in pridelke, tisti tam pa bi vodil ljudi po okoliških znamenitostih…pri nas pa si želi to opravljati le ena družina v naselju. Torej, velja načelo monopolistov in to nas bo pokopalo, ker ni zdrave konkurence in se tako ne uspejo razvijati kvalitetne storitve/ponudbe.

    In ja, naša generacija je lost in space, ker smo generacija dveh držav (stare Juge in nove Slovenije, ker smo še generacija starega sistema in dokler se ta generacija ne obrne, bo težko spreminjati, sprejemati, delovati (z izjemo določenih posameznikov). Da bo pa karkoli začelo delovati, moramo najprej počistiti pri sebi in se lotiti sprememb. Je pa ta pot dolg proces, ker se družba izgublja v napačnih vrednotah, miselnosti in delovanju, zato ti ostane na izbiro le to, da vztrajaš pri svojem (upaš na somišljenike in gradiš boljšo prihodnost), se prilagodiš (če se zmoreš prilagoditi na slabše) ali pa se odseliš nekam, kjer so vrednote in delovanje družbe podobne tvojim (je pa ta izbira najtežja).
    Tako bo, dokler ne najdemo posameznika, ki se bo pripravljen izpostaviti ter s pravo karizmo pritegniti tisti apatični del državljanov, ker ljudje potrebujemo “tistega”, na katerega bomo lahko kazali s prstom, če se stvari ne bodo izšle po pričakovanjih.

    In še zelo nevaren razlog, ki našo državo poriva v prepad, je nacionalna zavest ali pripadnost, enostavno je imamo zelo malo, najbolj je opazna takrat, ko naši športniki ali posamezniki žanjejo uspehe v tujini, drugače pa delamo vse mogoče, da bi zaj***li našo državo :-/.

    V upanju, da so se številke z novo letnico premešale v smer novega razmišljanja in strmenja k boljšemu, ti želim da bi še naprej izražal svoj pogled na stanje in posegal po možnostih za boljši jutri 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s