A TI PA NE POSLUŠAŠ MODRIJANOV, DUŠAN? JA … KAKŠEN SLOVENEC PA SI? ZELO NETIPIČEN, TI MOJA ROŽICA!

oooooooooooo1

V svojih osnovnošolskih in srednješolskih letih, sem bil zelo aktiven v lokalnem družabnem življenju. Vse skupaj se je začelo z aktivnostmi v lokalnem gasilskem društvu, nadaljevalo z udejstvovanjem v amaterski gledališki skupini, vodenjem prireditev, napovedovanjem košarkarskih tekem v sklopu ŠKL – Šolska košarkarska liga, organizacijo koncertov (rock koncertov se razume) in, ker sem hodil na turistično šolo, se mi je zdelo, da se spodobi, če se včlanim tudi v lokalno turistično društvo. Če hočeš uspeti globalno, moraš najprej delovati lokalno ali nekaj takega. 😉 Skratka, kot novopečen član turističnega društva, sem se preizkusil v vlogi vodiča na različnih izletih po Sloveniji (pozitivna in zanimiva izkušnja), malce manj pozitivno, zanimivo in zabavno se mi je zdelo, ko so me oblekli v narodno nošo. Gorenjsko narodno nošo. Spoštujem slovensko tradicijo, šege, navade in običaje, ampak tako slabo kot sem se počutil v tisti narodni noši, se nisem nikoli prej in nikoli pozneje. Bilo je sobotno jutro. In bil je poln avtobus ljudi, oblečenih v gorenjsko narodno nošo. Namesto zajtrka, smo se okrepčali z medico, viljamovko in ostalimi domačimi tekočimi specialitetami. Cilj potovanja : festival narodnih noš v avstrijskem Beljaku. Točno tam in točno takrat, pri svojih 16ih sem iz dna duše zasovražil dve stvari. Prvič : žgane pijače. Drugič : slovensko narodno – zabavno glasbo z vsem tistim večglasnim prepevanjem, vriskanjem in umetnim veseljem, ter prešernim razpoloženjem, ki je nastopilo šele, ko sta medica in viljamovka v glavah čudno oblečenega pevskega zbora začeli delovati. In mi pridemo v Beljak. Sončen, krasen dan. Več kot dva tisoč nastopajočih narodnih noš iz cele Evrope. Od Portugalske do Italije, Slovenije, Nemčije … In tam je na častni tribuni, sedel Jorg Haider. Koroški deželni glavar. Nacistični pizdun, ki je ves čas svojega političnega delovanja (vse do svoje smrti) grenil življenje koroškim Slovencem. Je pa ploskal in se smehljal, ko je mimo častne tribune ‘paradirala’ četa narodnih noš iz Slovenije. Kakšna hinavščina. Priznam, da me je tisti hip prijelo, da bi vzel drog na katerem je bila slovenska zastava in ga z vso silo kresnil po glavi. Prav za malo se mi je zdelo. Festival zlaganih nasmeškov, zaigrane prijaznosti in gostoljubnosti ter tistega avstrijskega jodlanja, ob katerem se mi je obračal želodec. Zanimivo, Slovenci smo precej glasni, ko ‘pizdimo’ čez naše južne brate. Slišijo se izrazi kot so :’Prokleti čefurji, južnjaki,lenuhi’ in kar je podobnih ljubkih izrazov, ki označujejo pripadnike narodov južno od Kolpe, ko pa se je treba upret Avstrijcem, pa kar utihnemo. Poguma zmanjka. Čeprav je vsakomur, ki malo bolje pozna slovensko zgodovino jasno, da so nam Avstrijci naredili precej več škode kot Hrvati. Ali Bosanci, recimo. Skratka … takrat mi je postalo kristalno jasno, da rockerji na takih dogodkih nimamo kaj počet in, da narodno – zabavna glasba pač ni nekaj kar bi me sprostilo ali spravilo v boljšo voljo, ne glede na to koliko alkohola spijem. Ob tej glasbi se mi obrača želodec. Enako se mi zgodi ob poslušanju balkanskega turbofolka. Po dveh minutah poslušanja, panično iščem vrečko za bruhanje.

Pred časom sem se med čakanjem na vlak, zapletel v debato z znancem, ki ga nisem videl že kakšni dve leti. Dečko mi ponosno pove, da je ustvaril, oziroma ustanovil svojo glasbeno skupino, svoj bend. Zastrižem z ušesi. Bend? Rock? Punk? Metal? Ne, ne … narodno zabavna muzka, veš. Smo kar v narodnih nošah veš. Vau! Pizdarija, ejga. Nakar mi pove, da je šel na koncert, ki sliši na ime : Noč Modrijanov. Da kaj takega pa še ne. Veš kak žur naredijo fantje, mi reče. Tako navdušen je bil, da sem za hip pomislil, da mu bo na suho prišlo. No, ja … o glasbenih okusih se ne razpravlja. In, če dečko v tem res uživa, če ga to sprošča, če to pozitivno vpliva na njegovo razpoloženje in kvaliteto njegovega življenja … hej, zakaj pa ne! Ampak, ko bi vsaj ostalo pri tem. Pa ni. Očitno je začutil, da sam nad Modrijani nisem tako navdušen kot on, zato me je vprašal : ‘A ti pa ne poslušaš Modrijanov, Dule? Ja, madona, kakšen Slovenec pa si? No, v tistem trenutku pa mi je kri rahlo zavrela. Če pa je kaj, česar ne prenesem je to dejstvo, da me nekdo skuša spravit v nek kalup. Me spremenit in oblikovat po svoje. Pa ne zato, ker bi jaz na račun tega postal boljši človek, ampak zato, da bi bolj ustrezal njemu. Krasno, pred sabo imam tipa, čigar življenska filozofija je izjemno preprosta. Če poslušaš Modrijane, si pravi Slovenec. Če jih ne, pač nisi. Simpl ko pasulj. Oh, ta sveta preproščina. Oh ti ubogi možganski maloposestniki. Ker on zagotovo najbolje ve, kaj je dobro zame. Seveda ve. Na vprašanje kakšen Slovenec sem, pa sem mu z nasmeškom odvrnil : ‘Netipičen. In ponosen sem na to.’ Preden mi je uspel odgovorit, se je iz zvočnika slišal kovinski glas : ‘Lokalni potniški vlak iz Kamnika, ki se vrača v Kamnik, prihaja na šesti tir.’

Ne bi rad bil žaljiv toda … če so Modrijani edina slovenska glasbena skupina ta hip, ki bi bila sposobna napolnit ljubljanske Stožice (dvorano ali stadion), potem je slovenska glasba res globoko v riti. In vesel sem, da spadam v generacijo, ki je imela možnost doživet koncert Siddharte na legendarnem bežigrajskem stadionu in pa take festivale kot je Rock Otočec recimo. Časi, ki jih ni več. Danes se na radijskih postajah predvajajo pesmi, ki imajo v tekstu deset besed + refren z ‘globokim sporočilom’. Po drugi strani, pa me glasbeni videospoti vedno bolj spominjajo na mehke porniče.

Grem si skuhat en čaj, ter si zarolat eno plato od Beatlov, kasneje pa pridejo na vrsto še Joe Cocker, Eric Clapton, Leonard Cohen. Velikani svetovne glasbe, ki jim na koncertih nikoli ni bilo treba spodbujat publike z besedami : Dajmo roke gor. Ker je publika to storila spontano. Sama.

Oh, ti ti moja rožica. Bem ti život!

Advertisements

2 thoughts on “A TI PA NE POSLUŠAŠ MODRIJANOV, DUŠAN? JA … KAKŠEN SLOVENEC PA SI? ZELO NETIPIČEN, TI MOJA ROŽICA!

  1. Ja, ponovno se strinjam z napisanim 🙂
    spet se je pokazal ovca efekt; včasih so te označili za zarukanega kmeta, če si poslušal govejo glasbo, danes pa kao nisi in, če jo ne poslušaš… ja, tudi meni gre na živce to neko vkalupljanje…
    Sploh tole na koncu zmaga: Oh, ti ti moja rožica. Bem ti život! 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s