MI SLOVENCI! KDOR NE SKAČE NI SLOVENEC, HEJ, HEJ, HEJ!

cropped-images-72.jpg

Sinočnji dan, včerajšnja nedelja bo zagotovo zapisana v zgodovino slovenskega športa. Bil je to dan, ko je simpatični, brkati, štajerski šarmer Filip Flisar postal svetovni prvak (uresničene so njegove otroške sanje in, ko bo čez mnogo let umrl bo to verjetno storil z nasmeškom na obrazu), bil je to dan, ko so naši skakalci spet poleteli zelo daleč in dan, ko se je naša rokometna reprezentanca (šele drugič v zgodovini) uvrstila med 8 najboljših na svetu. A bolj kot zmaga slovenske rokometne reprezentance nad makedonsko je odmevala izjava našega kapetana Uroša Zormana, ki je po tekmi izjavil tole :”To zmago posvečam vsem foteljašem v Sloveniji”. Jasno, v mislih je imel ne vse nas, gledalce, ki tekme spremljamo s fotelja pač pa tiste, ki po vsaki tekmi zasedejo komentatorska mesta na forumih in bruhajo žveplo in ogenj. Kritizirajo, pizdijo in pametujejo. Ne bi me presenetilo, če bi ugotovil, da 90% teh komentatorjev žoge za rokomet še nikoli ni držalo v rokah. A Slovenci znamo biti taki. Vse obvladamo, vse nam je jasno, na vse se spoznamo, vsi smo strokovnjaki na različnih področjih, naša država pa kjub vsemu tone. Vedno globje. Čudno, glede na to kako strašni mojstri smo. Vsi v vsem. Pustimo zdaj ob strani ali se spodobi, da kapetan reprezentance, oblečen v državni dres in z grbom na prsih izjavi kaj takega. Meni je vseeno fascinantno, ko se nek Slovenec prav po balkansko razpizdi. In pove kar misli, ter po potrebi to začini s katero od besed, ki jih najdete v ‘slovarju balkanskih kletvic’.

In bila je sinočnja nedelja tudi dan, ko sva na Viba filmu z enim od snemalcev kofetkala in debatirala takole nasplošno. O tem zakaj slovenska filmska produkcija v vseh teh letih ni ustvarila niti enega pravega junaka, s katerim bi se Slovenci lahko poistovetili? Sej … Kekec je bil fajn, ampak nacionalni junak pa vendarle ni. O tem zakaj slovenska literatura oziroma književnost ni ustvarila niti enega pravega junaka? Največji junak slovenske književnosti je Martin Krpan. Človek, ki je švercal sol. Svoje čase smo Slovenci švercali sol, zdaj pač orožje. Kje si Đooooni? 🙂 Kar pove o nas morda celo več, kot smo si sposobni priznat. Đorđe Balašević bi rekel :’Princip je isti, sve su ostalo nianse.’ Govorila sva tudi o tem, zakaj smo Slovenci blazno pogumni, ko je treba popljuvat Hrvate ali Srbe, ko pa se je treba upret Avstrijcem ali Nemcem, pa zmanjka poguma. Aja, saj res – bivšim dolgoletnim gospodarjem se ne spodobi upret. Ker bi lahko – oprostite izrazu, dobili po pički! A od Hrvatov ali Srbov, ki so še bolj vročekrvni pa ne? Pa o tem, da znamo biti Slovenci nenavadno naduti in arogantni, čeprav nam kot narodu kronično primanjkuje samozavesti – to slednje je najbolj očitno, ko naši novinarji hitijo vsakega tujca vprašat, če mu je bilo v Sloveniji všeč in kaj si misli o nas. Mislite, da bi res v mikrofon in kamero povedal, da mu ni všeč – v primeru, če mu ne bi bilo? Dvomim! Ker se ne spodobi. Pa smo še pri eni posebnosti naroda deželice na sončni strani Alp – no, kot vidim skozi okno, bo res sončen dan danes. Zelo vljudni poskušamo biti. Saj veste, besede v stilu : ‘Prisrčna hvala, pa brez zamere.’ Kaj pa je narobe s tem, če vam kdaj kdo kaj zameri? Ker, če vam bo kdo zameril to, da ste iskreno in jasno povedali svoje mnenje ali se postavili zase … kar naj. To več pove o njemu/njej, kot o vas. Dejmo se za božjo voljo, že nehat tako pretirano obremenjevat s tem kaj drugi mislijo o nas. Saj nismo na svetovnem prvenstvu v všečnosti. Razen našega predsednika države, seveda. Borut Pahor se je očitno odločil, da bo življenski projekt njegovega predsedniškega mandata to, da postane všeč vsem Slovencem. Da postane kralj ljudskih src. Še svoj koledar ima. Ko je naša mati držala tisti koledar v rokah in rekla: ‘ooo, kok je fejst’, oče pa je ob tem prikimal in dodal : ‘ja, on je pravi predsednik’, mi je postalo jasno, da moram ven iz hiše. Na svež zrak. Ker mi je postajalo slabo in temnilo se mi je pred očmi. In ob tej pretirani slovenski vljudnosti, sem se spomnil še nečesa, kar je značilno za nas. Zelo težko se smejemo na svoj račun. Satira, samoironija, črni humor … to so stvari, ki v Sloveniji ne uspevajo najbolje. Se nasmejimo zlajnanim in stokrat slišanim vicem o blondinkah, policaih in seveda Bosancih, ampak, da bi se pa Slovenec nasmejal na svoj račun. Težko. Zelo težko. V treznem stanju pa sploh nemogoče! Ni lahko biti komik pri nas. Toliko vprašanj, pa tako malo odgovorov …

Naj današnje razmišljanje, ki na trenutke morda deluje kaotično in nepovezano zaključim s športom. Ravno športniki so dokaz, da se da. Da je možno. Kljub vsem oviram, težavam in blokadam navkljub.

Kdor ne skače ni Slovenec, hej, hej, hej! Skačete kaj? Med rjuhami? Aja, se opravičujem. To ni vljudno. Se ne spodobi vprašat.

Prisrćna hvala, pa brez zamere! 😉

Aja, pa še to … v Grčiji je zmagala Siriza. Krasno! Krasno zato, ker ima zdaj ‘velika evropska diktatorka’ Angela Merkel razlog za tisto igrico, ki sliši na ime : v jok pa na drevo. Morda bodo Nemci dojeli, da nimajo nobene, ampak res nobene pravice evropskim narodom diktirat, koga naj volijo na volitvah. Ko so stari Grki postavljali temelje demokracije, Nemci kot narod še obstajali niso. In, ko Angela Merkel takole prikrito sugerira Grkom, koga naj volijo izpade hudo patetična. Hudo patetična!

Advertisements

2 thoughts on “MI SLOVENCI! KDOR NE SKAČE NI SLOVENEC, HEJ, HEJ, HEJ!

  1. Super, sem ravno pred par dnevi pokukala sem, če je kakšen nov zapis 🙂 človek postane kar malo odvisen od tvojih zapisov 🙂 res, vsaka ti čast 🙂 lepo se imej in veliko se smej :)))))

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s