VČASIH MORAŠ BITI V ŽIVLJENJU TRD. PA NE V HLAČAH, PAČ PA V ODLOČITVAH .

Rezultat iskanja slik za sharon stone young

“Nimaš pravice sovražit vseh žensk. Se boš celo življenje maščeval vsem ženskam, zato, ker te je mati pustila samega, zato, ker so tvoje izkušnje z mačeho slabe, zato, ker je bila babica taka kakršna je bila? Kaj boš dosegel s tem? V večnem iskanju primerne partnerke? V večnem krču in napetosti? Nobene ne pustiš v resnici blizu. Ne pravim, da ženske nisi sposoben imet iskreno rad. Si. Bolj čustven in topel od večine moških, ki jih poznam. Ampak strah te je ane? Strah, da bi bil spet zapuščen. Zato ti končaš zvezo prvi. Iz žensk si ustvaril sovražnice. Zakaj, Dušan, zakaj?” Inteligenten si, duhovit, ne zgledaš slabo. Ampak ne … ti furaš safr. Je res tko fajn trpet? Te je fotr naučil tega? Enkrat moraš odrasti in dozoret, Dušan. V nekaterih stvareh si neverjetno zrel za svoja leta, v nekaterih drugih pa … infantilen. Otročji. Sorry, ne morem lepše.”

Srknil sem požirek bele kave in tako globoko potegnil dim, da sem se skoraj zadušil. Te cigarete me bodo ubile. Gledal sem jo. Res lepa ženska. Kot Sharon Stone (na fotki zgoraj) v mladih letih. 3 leta starejša, mati dveh otrok, srečno poročena. Pozna me 25 let. O meni ve veliko. Morda preveč. Kaj naj rečem na ta njen izbruh čustev? Imela je prav Vsaka beseda je zadela. V živo. Je pa res, da, če bi mi to isto rekel kdo drug, bi nemara reagiral bolj divje, vročekrvno. Impulzivno. Jezno. Neprimerno. No, da se razumemo … jaz sem pravi mojster v reakcijah, ki so prehitre, nepremišljene, impulzivne. Napredek na tem področju vsekakor je, a daleč sem še od stopnje, ki bi si jo želel. Morda bi pomagalo, če bi imel v sebi vsaj kanček skandinavske krvi. Švedske, finske, saj je vseeno. Malce hladnokrvnosti v življenju, ko je to potrebno, mi res ne bi škodilo.

Otročje lahko bi bilo reči : Klinc, težava je v tem, da sem izbiral napačne partnerke. Ko bom našel pravo, bo vse štimalo. Ohoho, poglej ti optimista. Pa ni ravno tako. Če sem čisto takole, brutalno iskren do samega sebe … v svojih dosedanjih partnerskih zvezah sem naredil ogromno napak. Treba bit pošten. Ko se počutim ogroženega, popizdim. In, ko popizdim, letijo z mene besede, ki zabolijo. Kot rafal iz mitraljeza. Takrat ne izbiram besed. Znam biti izjemno strupen, sarkastičen, ciničen. In to ravno jaz, ki sem že kot otrok na lastni koži izkusil dejstvo, da je psihično nasilje bistveno hujše od fizičnega. Bolečina od klofute mine v pol ure. Bolečina, ki jo ustvarijo neke žaljivke pa lahko trajajo nekaj let. Nekateri se iz zgodovine nismo naučili kaj dosti. Bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno. Namreč, celo otroštvo, celo najstniško dobo sem si dopovedoval : Ne bom tak kot fotr. Nikoli ne bom udaril ženske. Nikoli ne bom grob, nesramen, oster. Jaz bom v odnosu do žensk pravi gentelman. Tiste stare angleške šole. Seveda! Bolj kot se trudiš biti drugačen od svojih staršev, bolj podoben jim postajaš. Te vzorce je treba presekat. In tu ne more pomagat nobena tableta. Tu lahko pomaga le delo na sebi.

Genialni provokator, pokojni dr. Janez Rugelj, verjetno eden najbolj kontroverznih psihiatrov pri nas, je nekoč rekel, da v vsaki družbi obstaja določen odstotek ljudi, ki nikoli ne bi smeli imeti otrok. Sam bi ob tem dodal : V vsaki družbi obstaja določen odstotek ljudi, ki niso zreli za partnersko zvezo. Ker niso razčistili s svojo preteklostjo. Ker v čustvenem smislu še niso odrasli. Ker so, kot bi rekel Rugelj – nevrotični pezdetki. In sam spadam v to kategorijo. Spoznanje, ki je po svoje grozljivo, a fino je vedet, kako stvari stojijo. Če hočeš neko stvar izboljšat, popravit … moraš najprej ugotovit, kaj je sploh narobe.

In, ko se bom naslednjič spet znašel v družbi kakega moškega kolega, ki mi bo razlagal nekaj v stilu : kolk je on v vseh pogledih krasen dečko, punce pa ne dobi, ga ne bom več pokroviteljsko potrepljal po rami in rekel : Sej bo, stari. Kaj bo? Mogoče mora pa tudi on pri sebi nekaj spremenit.

Včasih ni dovolj imet trdega tiča. Treba je znat bit trd tudi do sebe. Psihoterapija in delo na sebi, pač ni poležavanje v ležalniku. V coni udobja. Treba je povleči neke ukrepe, ki so včasih radikalni in boleči. Enako je pri zdravljenju odvisnosti, enako je pri večini stvari.

Stvari, ki so kaj vredne, se ne da dobit na lahek način. Ljudi, ki so kaj vredni … tudi ne.

Advertisements

One thought on “VČASIH MORAŠ BITI V ŽIVLJENJU TRD. PA NE V HLAČAH, PAČ PA V ODLOČITVAH .

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s