KO JANŠO POGLEDAM V OČI, VIDIM CINIZEM. SOVRAŠTVO. MAŠČEVALNOST.

V primeru, da Janezu Janši kot potencialnemu mandatarju (vse gre v to smer, sploh po njegovem sinočnjem srečanju s predsednikom države Borutom Pahorjem) ne bo uspelo sestavit vlade, bodo za ta problem zopet krivi vsi drugi. Temne sile iz murgelskega konca, strici iz ozadja, pa razne teorije zarote in podobno. Janez Janša je pač človek, ki svojo politično kariero že vse od osamosvojitve naprej gradi na vlogi žrtve. Včasih se mi zdi kot Kalimero. Človek, ki žal ne premore niti toliko samorefleksije, niti toliko zdrave samokritike, da bi se pogledal v ogledalo in se vprašal: “Hej, Janez, morda pa tudi ti nekaj počneš narobe. Spremeni to.” Namreč, Janša je človek, pri katerem inteligenca in razgledanost nikoli nista bili sporni kategoriji. Prebral sem dve njegovi knjigi in četudi se z vsebino marsičesa nisem strinjal, moram priznat … da tip dobro piše. Res dobro. Tudi karizma je ena njegovih močnejših točk. Je dober, na trenutke celo odličen retorik, dokler ga ne zanese v sarkazem, cinične pripombe in verbalno obračunavanje z vsemi, ki razmišljajo drugače kot on. Ima potencial, da bi postal odličen državnik, a prav zaradi svojega cinizma, včasih celo sovraštva, izključevalnosti in nekaterih “mutnih poslov” (v to kategorijo štejem tako sporen kredit v republiki Srbski, kot finančno injekcijo za predvolilno kampanjo s strani Orbana pa še neke stvari od prej) to pač nikoli ne bo postal. In kljub temu, da je SDS na teh volitvah dosegla res dober volilni rezultat, ter ustvarila predvolilno kampanjo v kateri so sicer iz tujine skopirali vse, kar se je skopirati dalo, a je bila kampanja vendarle učinkovita … se vseeno lahko zgodi, da Janša (spet) postane tragična figura slovenske politike. Kot ničkolikokrat doslej. In, če mu ne uspe sestavit vlade, bo še bolj ciničen, še bolj sarkastičen, še bolj toksičen.

Pet dni mineva od parlamentarnih volitev. Dovolj, da so se razgrete glave ohladile, pa vroča kri tudi. In, da se na nekatere stvari malo bolj trezno pogleda. Rezultati teh volitev kažejo kar nekaj stvari, ki za slovensko politično krajino niso nič novega. O volilni udeležbi, ki je bila (spet) sramotno nizka –  kar 49% volilnih upravičencev je ostalo doma, na tem mestu niti nimam namena pisat, čeprav je ta trend vsekakor zaskrbljujoč. Kot je na drugi strani zaskrbljujoča razdrobljenost levo – sredinskih strank in dejstvo, da je slovenski t.i. desni politični pol pravzaprav talec enega človeka. Janeza Janše. No, ko že govorimo o slovenski desnici … pričakoval sem, da bo Nova Slovenija (NSI) dosegla boljši rezultat. Pričakoval sem tudi, da se bo v parlament uvrstila Slovenska ljudska stranka (SLS), a se to spet ni zgodilo. SLS, ki je bila svoje čase najmočnejša politična stranka na Slovenskem (sploh v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno), pa tudi po osamosvojitvi Slovenije je v koaliciji z Drnovškovo LDS (še ena nekoč velika in močna stranka, ki je neslavno propadla) igrala veliko vlogo, je na lokalnem nivoju še vedno močna. Še vedno imajo precej županov sploh na štajerskem in prekmurskem koncu, a na državnem nivoju izginjajo iz političnega zemljevida. Če ne bodo potegnili nekih drastičnih potez, poiskali karizmatičnega predsednika stranke, ter spet vzpostavili stik s svojo volilno bazo se jim bo zgodilo to, kar se je po Drnovškovi smrti zgodilo stranki LDS. Razpad na prafaktorje.

Levica. Namerno sem jo napisal z veliko. Ker ne govorim o levi politični opciji kot taki, pač pa o imenu stranke pod vodstvom Luke Meseca, ki je na teh volitvah dobila 10% glasov, ob čemer so bili mnogi presenečeni. Še bolj so presenečeni, ko ugotovijo, da je večina volilcev Levice mlajših, solidno situiranih, izobraženh ljudi, ki živijo v mestih. Kako presenečeni bodo ti ljudje šele čez štiri leta, ko bo Levica dobila 15 – 20% glasov in bo relativna zmagovalka volitev.

V katerokoli smer se bo že razvila slovenska notranjepolitična zgodba … upam, da bodo akterji premogli dovolj zrelosti, resnosti in konstruktivne drže, da v primeru, če ne uspe sestavit vlade ne enim (Janša) ne drugim (Šarec), razpišemo nove volitve. In upam, da dobimo stabilno, operativno vlado. Ne glede na politično barvo in predznak. Dosti dela nas čaka. Kar nekaj bolečih reform – predvsem zdravstvena in pokojninska.

Aja, za konec še to: gospod Janša, če vam uspe sestavit vlado in postat mandatar/predsednik vlade … upam, da ste se kaj naučili iz svojih napak iz preteklosti. Upam, da ne boste šli v vojno z novinarji – te vojne ne morete dobit. Upam, da ne boste obračunavali s svojimi političnimi nasprotniki – v tem primeru boste izgubili še tiste redke zaveznike, ki jih imate. In upam, da vam ne bodo preveč energije spet pobirale temne sile iz ozadja. Usmerite raje energijo v to, da se v ospredju – torej v državi – naredi kaj dobrega in konkretnega.

Janša o Šarčevih pismih: Resno? Tole je program?

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s