MOJE IME JE JANEZ IN SOVRAŽIM HRVATE

Recimo, da je prvemu tragičnemu junaku naše zgodbe ime Janez. Janez Novak. Janez je pripadnik slovenskega srednjega razreda. Ima solidno službo in petnajstega v mesecu, dobi na svoj bančni račun plačo, ki zadostuje za relativno lagodno življenje. Vozi Wolkswagna in sanja o tem, da bi Slovenija nekoč spet spadala vsaj pod Avstrijo, če že ne pod Nemčijo. Je poročen, oče dveh otrok. Z družino živi v lični atrijski hiški nekje na obrobju Ljubljane. Zgleden državljan je. Redno hodi na volitve, redno se udeležuje tudi krvodajalskih akcij, ker ima ob tem občutek, da je storil nekaj dobrega. Nima policijske kartoteke, disciplinirano ločuje odpadke, nikoli se ne napije do daske, vedno vozi po omejitvah – razen, kadar ga šef v službi spravi ob živce.  Janez v svojem prostem času hodi v hribe, občasno piše poezijo – čisto tako zase – poleg tega pa je tudi aktiven v lokalnem gasilskem društvu. Janez je na sinočnji tekmi osmine finala svetovnega prvenstva v nogometu, med Hrvaško in Dansko navijal za Dance. Ko so po enajstmetrovkah Hrvati zmagali, je od žalosti in jeze spil dve steklenici piva več kot ponavadi, zato bo danes v službi zmerno do pretežno siten in nadrkan. Janez ne mara Hrvatov. Zdijo se mu naduti, samovšečni osebki, ki kradejo naše ribe, naše morje in naše ženske. Janez pogosto rad reče: “Porkamadona, od vseh evropskih narodov smo ravno Hrvate za sosede dobil. Katastrofa!” Je pa ob vsem tem potrebno dodat tudi to, da Janez v službi najraje posluša radio Aktual – radijska postaja kjer se vrti pretežno hrvaška glasba – poleg tega pa že 20 let hodi na hrvaško morje. Na Krku ima njegova družina prikolico. Z baldahinom in vsem kar sodi zraven. Prejšnji teden je Janez doživel živčni zlom prve stopnje. Njegova 17 letna hči je domov pripeljala svojega novega fanta. Čeden, simpatičen dečko. Uglajenega obnašanja, dobrih manir. Vse je bilo fino, dokler Janez ni povprašal po nacionalni pripadnosti mladeniča. Odkod praviš, da sta tvoja starša? Iz … kaaaaaj? Iz Splita? Hrvatarja sta? Janezu se je stemnilo pred očmi. Kje je njegova hči ravno Hrvata našla? Mar ne bi raje Nemca, Šveda, Nizozemca ali kaj podobnega, če ji že nobeden od slovenskih fantov ni prirasel k srcu?

 

Drugemu tragičnemu junaku naše zgodbe je ime Stipe. Stipe Modrić. Gospod srednjih let, zaposlen kot delovodja v splitski ladjedelnici. Oče dveh otrok. Ločen. Vozi Toyoto, ker – jebiga – Japonci še vedno delajo najboljše avtomobile po njegovem mnenju. Živi v večnadstropni družinski hiši nekje na obrobju Splita. V prostem času rad lovi ribe – tiste v morju in tiste na dveh nogah. Na volitvah vedno odda svoj glas stranki HDZ. Družinska tradicija pač. Disciplinirano ločevanje odpadkov se mu zdi izguba časa, krvodajalskih akcij pa se ne udeležuje, ker mu ob pogledu na injekcijo postane slabo. Tudi on je zgleden državljan razen, ko Hrvati dosežejo kak odmevnejši uspeh v športu.  Takrat se sicer mirni Stipe sprevrže v manijaka, ki po ulicah Splita vpije parole kot so: “Za dom spremni!” Ali pa: “Malo nas je, al nas ima … nije važno srušit čemo snove svima”. Stipe danes ni šel v službo. Zjutraj mu je bilo preveč slabo in še zdaj ima strašnega mačka. Sinočnje proslavljanje je pustilo posledice. Stipe ne mara Slovencev. Zavida jim dejstvo, da imajo višji standard, da so septembra lani postali evropski prvaki v košarki in, da jebejo hrvaške ribiče v Piranskem zalivu. Je pa ob vsem tem potrebno dodati tudi to, da je bila Stipetova prva prava ljubezen prav Slovenka. Stipe je bil star 18 let, na služenju vojaškega roka v Sloveniji in tam je spoznal njo. Kako ji je že bilo ime? Mojca? Simona? Eh … srce mu je zlomila tako, da klinc jo gleda. Je pa Stipe doživel živčni zlom prve stopnje, ko je njegova (zdaj že bivša) žena domov privlekla nov pralni stroj. Proizveden v velenjskem Gorenju. Popenil je. “Neču ja ovo u svojoj kuči.” Če znajo Japonci delat vrhunske avtomobile, znajo pa tud pralne stroje menda.

Odnosi med Slovenci in Hrvati so pogosto komični. Spominjajo na odnos med sosedoma, ki sicer sodelujeta med sabo – ker sta v to prisiljena – občasno tudi kavo spijeta, a se sovražita zaradi nekih bizarnih razlogov. Ker, če bi zakopala bojno sekiro, bi bilo preveč lepo. Že skoraj kičasto.

 

 

 

Rezultat iskanja slik za slovenija hrvaška

Advertisements

2 thoughts on “MOJE IME JE JANEZ IN SOVRAŽIM HRVATE

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s