Dobro jutro žganje, adijo pamet.
(slovenski pregovor)
Čeprav sem pred časom spisal zapis, ki je opisoval problematiko pitja se mi zadeva zdi zopet aktualna. Tokrat morda malce bolj podrobno, poglobljeno in argumentirano.
Ste gledali film Leaving Las Vegas? Nicholas Cage (na sliki zgoraj) je za glavno vlogo v tem filmu dobil oskarja. Več kot zasluženo. Da ne dolgovezim po nepotrebnem in vas ne morim z obnovo ali recenzijo filma, (kaj takega z veseljem prepustim Iztoku Gartnerju ali Marcelu Štefančiču jr.) bi povedal le to …glavni lik v filmu je umrl zaradi alkohola. Tip se je napil do smrti. Dobesedno. V njegovih zadnjih izdihljajih je ob njem na postelji ležala ljubezen njegovega življenja. Brhka svetlolaska, ki ga je imela rada takega kot je bil. In ga sprejela takega kot je. Američani ne morejo iz svoje kože. Holivudska produkcija – ta velika tovarna iluzij in sanj si ne more kaj, da ne bi filmu, ki se konča brutalno dodala vsaj ščepec osladnosti, ki pa v tem filmu ne izpade patetično pač pa doseže izjemno čustveno in močno sporočilo.
Kdaj nekdo postane odvisen od alkohola? Kdaj nekdo prestopi mejo?
Med mnogimi ljudmi še vedno velja prepričanje, da so alkoholiki izključno tisti, ki pijejo vsak dan. Tisti, ki se pravzaprav nikoli čisto ne streznijo pač pa zjutraj le dolijejo. Taki, ki niso sposobni kontrolirati količine pijače, ki jo spijejo zato se jim po prepiti noči zgodi ‘blackout’. Ko se preprosto ne spomnijo kaj se jim je dogajalo prejšnji večer. Taki, ki pod vplivom alkohola psihično ali fizično zlorabljajo svojo partnerko ali svoje otroke. Taki, ki so nevarno blizu temu, da ostanejo brez vsega in se znajdejo v svetu klošarjev. V svetu umazanije, mraza, osramočenosti. Toda to je že zadnja faza. Ko je nekdo na tej stopnji se bo zelo težko pobral. Zelo verjetno bo umrl. Veliko prezgodaj. Zaradi ciroze jeter, raka na želodcu …nočem si niti predstavljat kako izgleda vnetje trebušne slinavke, ki je pri alkoholikih precej pogosta. Živimo v državi v kateri je pitje alkohola zelo priljubljeno početje. Slovenci pijemo, ko smo veseli in, ko smo žalostni. Pijemo, ko se nekdo rodi, ko nekdo maturira, diplomira, naredi vozniški izpit. Pijemo tudi takrat, ko se nekdo poroči, loči ali umre. Pijemo zato, da bi lahko pozabili neke stvari. Ali pa jih pozabimo zato, da bi lahko pili. Lahko bi rekli, da je slovenska kultura zelo ‘mokra’. Zelo tolerantna do alkohola. Pravzaprav dostikrat ljudi, ki ne pijejo (abstinirajo) gledamo z nekim začudenjem. Čudna je to država, v kateri čudno gledamo tiste, ki ne pijejo. Tisti, ki pa pijejo so kaj? Pravi, kleni, pokončni Slovenci, ki ga nesejo tako kot se spodobi? Bljak! Na bruhanje mi gre. Ko se pojavi predlog, da bi legalizirali marihuano vsi urno skočijo v zrak, ko pa se na takih prireditvah kot je Ritem mladosti ali smučarski skoki v Planici 14 letni mulci opijajo do nezavesti pa v tem ne vidimo nič problematičnega in spornega? Zanimivo. In zelo žalostno obenem. Verjemite, vem kaj govorim. Kar nekaj časa sem delal kot varnostnik na različnih prireditvah in verjemite, videl sem stvari za katere sem verjel, da jih je možno videti le v filmu.
Zakaj torej Slovenci potrebujemo take količine alkohola, ki ga zlijemo po grlu? Dobro, splošno znano dejstvo je, da je alkohol najboljši naravni anksiolitik. Najboljše sredstvo za sproščanje napetosti. Ampak zakaj smo Slovenci tako napeti? Tako melanholični, otožni in depresivni? Tako zaprti in zadržani? Morda bi bilo smiselno razmislit o tem kaj narediti, da bomo bolj sproščeni in umirjeni na naraven način? Dejstvo, da smo po porabi alkohola na prebivalca četrti v Evropi in deveti na svetu nam pač ne more biti v ponos. Dejstvo, da v tej državi živi vsaj 200 tisoč kroničnih alkoholikov prav tako ne. Ali pač?
Da se razumemo …nikomur nočem soliti pameti. Nikogar nočem usmerjati kako naj živi svoje življenje. Nimam te pravice. Poleg tega sem v nekem obdobju tudi sam imel resne težave z alkoholom. Ali pa jih je imel alkohol z mano, kdo bi vedel. Ostal sem brez vozniškega izpita. Dvakrat. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Izgubil sem punco. Ker so mi petkovi večeri s prijatelji ob pivu očitno pomenili več kot ona. Izgubil sem službo. Ker me po divjem petkovem pivskem maratonu v soboto zjutraj ni bilo v službo in nisem niti poklical, da me ne bo, ker se mi je preprosto jebalo! Sovražim alkohol. Sovražim ga iz dna duše!
Vi pa …sami najbolje veste. Pa na zdravje! 🙂
ČRNO BELA SLIKA V BARVAH 
Komentiraj